Z začetkom veljavnosti Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) leta 2014 so države pogodbenice Konvencije naredile pomemben korak k okrepitvi nacionalne zakonodaje in politike za boj proti temu nasilju, ki pesti našo družbo. EU je Istanbulsko konvencijo podpisala leta 2017, vendar je postopek pristopa za več let zastal v Svetu. Pred tremi tedni se je to spremenilo, saj je Svet dokončno odpravil zastoj in pospešil pristop h Konvenciji. Ta dosežek prinaša boljše obete za spodbujanje enakosti spolov in boljše odzivanje na nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Ratifikacija Istanbulske konvencije zagotavlja, da bo EU spoštovala mednarodne standarde, predlagala lastno celovito zakonodajo in obveznosti iz Konvencije vključevala v vsa področja politik EU.
Evropska komisija je pred enim letom predlagala direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki dopolnjuje Konvencijo in zaokroža naš celoviti pravni okvir. Ta zakonodajni predlog za vse države članice uvaja skupne minimalne standarde pri preprečevanju nasilja, zaščiti žrtev in podpori žrtvam, dostopu do pravnega varstva, sodelovanju in usklajevanju služb. Predlagali smo, da se nasilje nad ženskami opredeli kot kaznivo dejanje, zajeta pa bi bila tudi spletno nasilje – na primer deljenje intimnih fotografij, videoposnetkov ali zvočnih datotek brez privolitve žrtve oziroma grožnja z deljenjem takih datotek – in sovražni govor na spletu. Obravnavanje spletnega nasilja je dandanes neizogibno, saj se je več vidikov našega življenja preselilo na splet, ne da bi bili vzpostavljeni potrebni zaščitni ukrepi, da bi splet ostal varen prostor, v katerem lahko vsi svobodno sodelujemo. S predlogom se tudi posilstvo opredeljuje kot kaznivo dejanje, opredelitev pa temelji na privolitvi ves čas trajanja spolnega odnosa.
Istanbulska konvencija in naš zakonodajni predlog, ko bo sprejet, bosta državam članicam nalagala obveznost, da sprejmejo ciljno usmerjene ukrepe, ki bodo ženskam in dekletom omogočali lažje prijave v podpornem okolju. Države članice bosta spodbujala, naj še okrepijo svoje programe preprečevanja nasilja in izboljšajo ustrezne službe, pri čemer bodo določena minimalna merila za celotno ozemlje EU.
Ko obeležujemo mednarodni dan žena, mislim na odpornost žensk, ki so preživele nasilje, bodisi v EU bodisi na vojnih območjih, na primer v Ukrajini. Na ženske, ki živijo v totalitarnih režimih, med drugim afganistanske in iranske ženske. Mislim tudi na tiste ženske, ki so se morale neizmerno žrtvovati in za vedno zapustiti svoj dom, si ustvariti novo življenje ter najti novo zaposlitev in novo šolo za svoje otroke, da bi pobegnile nasilnežem. Mislim na krivico in občutke izgube, s katerimi se soočajo številne ženske, ko se morajo odločiti, ali bodo še naprej prestajale nasilje ali odšle, ne da bi vedele, kaj jim bo prineslo življenje. Mislim na številne podporne skupine, ki so plod neprecenljivega dela organizacij civilne družbe, ter na povezanost in opolnomočenje, ki iz tega vznikneta.
Računam na to, da bodo države članice odločno in enotno ukrepale proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ter jih pozivam, naj dokončajo zakonodajni okvir z zaključitvijo ratifikacije Istanbulske konvencije in sprejetjem predlagane direktive EU. Naš odziv na to obliko nasilja moramo okrepiti, da bi bil učinkovit. V zadnjih letih se je položaj žensk in deklet še poslabšal zaradi novih tveganj, kot je širjenje nasilja na spletu.
Napredek na področju enakosti spolov ni niti neizogiben niti nepovraten. Preprosto si ne moremo dovoliti, da bi pri tem ponovno nazadovali ali se le polovičarsko borili proti nasilju nad ženskami, saj bomo tako še naprej izgubljali ta boj. Zgolj sprejetje zakonodaje še ni rešitev. Za dejanski napredek na tem področju potrebujemo revolucijo. Zoperstaviti se moramo mizoginiji v naših kazenskopravnih sistemih, policiji, izobraževalnih sistemih, medijih in domovih.
Sprožiti moramo spremembo v kulturi in moške in fante učiti, naj se ne zatekajo k nasilju, kot učimo ženske in dekleta, naj so neodvisne in se odmaknejo od nasilnih situacij. Odgovor »To so pač fantje« je nesprejemljiv.
Enakost spolov bomo dosegli šele takrat, ko jo bomo vsi spodbujali in se zavzemali za njeno ohranjanje. x
