Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih z zvrhano mero optimizma pričakuje današnji veliki finale 71. novoletne turneje v Bischofshofnu, saj so se vsi uvrstili na tekmo in kar trije končali med najboljšo deseterico. Brez težav so prestali prehod s skakalnice v Innsbrucku s strmim zaletiščem in kratko odskočno mizo na Bischofshofen, ki je pravo nasprotje s položnim zaletiščem in tako dolgo odskočno mizo, da se tekmovalci šalijo, da bi vmes lahko spili kavo, preden se odrinejo. Ob takšnih značilnostih je potrebno veliko potrpežljivosti, ki so jo Slovenci pridobili tudi s poletnim treningom, ko so v enem dnevu dopoldne skakali na Tirolskem in popolne na Salzburškem.
Najboljši trije kralji
V dežju je bila v kvalifikacijah znova najboljša velika trojica letošnje turneje, ki se je, potem ko je skočila z dveh zaletnih mest nižje kot konkurenca, zvrstila v enakem vrstnem redu, kot je v skupnem seštevku: Halvor Egner Granerud, Dawid Kubacki in Anže Lanišek. »Veliko bolje kot pred dvema letoma, ko sem izpadel v kvaliofikacijah. Resnično sem užival in zelo se veselim tekme. Nadaljeval sem tam, kjer sem končal na poletnem treningu, ko sem na tej skakalnici pokazal le kakšen dober skok. Tudi dež me ni motil, hitrosti sploh nisem pogledal, saj sem imel dober občutek,« je bil nasmejan Anže Lanišek. Jutri lahko postane četrti Slovenec, ki bo turnejo v skupnem seštevku končal na stopničkah. »Številk ne bom gledal, ampak se bom prepustil toku dogodkov in bomo videli, kam me bo pripeljalo moje skakanje. Želim si, da bi užival še malo bolj kot v Innsbrucku,« je dodal 26-letni Lanišek, ki glede odnosa do navijačev zelo spominja na vzhajajočega nogometnega zvezdnika Benjamina Šeška. Tako kot Šeško po tekmi v Stožicah celo pol ure po koncu ostane na igrišču, da izpolni vse želje navijačev za fotografiranje in podpise, enako počne tudi Lanišek po svojih nastopih na skakalnicah po vsem svetu. Sinoči ga ni motil dež in je po opravljenih obveznostih do medijev stopil do ograje, za katero so bili navijači, ki si jih je zbralo 5000.
Čeprav je bil po mnenju selektorja Roberta Hrgota kvalifikacijski skok Petra Prevca (133,5 metra) najslabši izmed vseh treh, je zadostoval za sedmo mesto, potem ko je imel v serijah za trening drugi (139) in četrti izid (132,5). 30-letni kapetan slovenske vrste je dolgo časa stal na mestu vodilnega, na katerem pa ni užival, saj je bilo zaradi dežja vse mokro. »Na treningu poleti me ta skakalnica ni marala, a je očitno ostalo nekaj dobrih stvari v podzavesti. Pomembno je, da sem se s skakalnico spoprijateljil že s prvim skokom, sicer vedno gledam, kje bom ujel manjkajoče metre. Ker je bil prvi skok najdaljši, mi je prinesel tudi največ užitka, a v seštevku mi je vse steklo po željah,« je povedal Peter Prevc. Žiga Jelar (10. mesto) je bil še četrtič na turneji povabljen na kontrolo opreme, ki pa ni bila tako obsežna kot v Innsbrucku, kjer so mu preverili 11 elementov. »Ta skakalnica mi veliko bolj ustreza kot Innsbruck. Včasih v skokih odloča le milimeter, pa so občutki povsem drugačni. Za konec turneje si želim domov v Besnico pripeljati kakšno dobro uvrstitev,« pravi Žiga Jelar, ki je zaradi zgovornosti zelo priljubljen sogovornik.
Zajc z največjim dodatkom
Timi Zajc (12. mesto) je bil zadovoljen, saj je dokazal, da zna skočiti tudi z močnim vetrom v hrbet. S 14,1 točke je imel največji dodatek med 65 skakalci tudi na mokri zaletni smučini, katere se je najbolj bal, saj je imel v dežju v preteklosti veliko težav. »Čeprav je bilo nekaj napak, sem miren za tekmo,« je bil kratek Lovro Kos (19. mesto), ki je bil v dežju edini brez kape, saj jo je pozabil v kontejnerju za preoblačenje. Domen Prevc (40. mesto) ni izpolnil svojih želja, da bi užival v letenju. x
