»Veliko smo delali na izboljšavah in nastavitvah opreme, torej dresih, smučeh, čevljih ...« je glavni trener Norveške, Avstrijec Alexander Stöckl, pojasnjeval skrivnosti zmag Halvorja Egnerja Graneruda na prvih dveh tekmah novoletne turneje. Prav o opremi, predvsem o dresih, je veliko razprav na letošnji turneji. Začelo se je v Oberstdorfu, kjer Poljak Piotr Žyla ni imel zapete zadrge povsem do konca, ampak ni bil diskvalificiran, ker napake ni opazil nihče v času za pritožbo (15 minut po koncu tekme), ko so objavili uradne izide.
V Garmischu je bil diskvalificiran Norvežan Marius Lindvik, ker je imel v pasu kar dva centimetra prevelik dres. »Naša napaka. Meritve smo opravili večer pred tekmo, nato je bil prevelik, ker je bil premajhen vnos hrane in pijače v telo,« je pojasnjeval pomočnik trenerja Magnus Brevig za norveške medije. To je bila druga norveška diskvalifikacija v sezoni zaradi neustrezne opreme, saj so Granarudu razveljavili dosežek v finalni seriji na prvi tekmi v Ruki (po prvi seriji je bil tretji), ker pretočnost zraka na dresu ni bila po predpisih. V zadnjih dneh so se pojavile govorice, da Norvežani eksperimentirajo s premikanjem vezi po smučeh, a uradne informacije ni.
Tisti, ki v vsem vidijo teorije zarote, kot dokaz goljufanja ponujajo fotografije, na katerih, so dresi resnično veliki v razkoraku v trenutku, ko skakalci doskočijo. »Takšne fotografije so brez zveze. Pri vsakem, ki gre v doskok, tudi če bi telemark naredil v navadnih hlačah, se material lomi, razteguje in prepogiba. Slike ne pomenijo nič. Če je na kontroli opreme vse po pravilih, pomeni, da je vse v redu,« pravi slovenski reprezentant Lovro Kos. Njegova beseda nekaj velja, saj si drese šiva sam, pa tudi še za nekatere tekmovalce v svojem klubu Ilirija iz Ljubljane, kjer je pri nakupu šivalnega stroja pomagala tudi nekdanja skakalka Špela Rogelj.
»Če je dres prevelik do pol centimetra, dobiš opozorilo, da napako odpraviš. Ko gledam s prostim očesom, na daleč ne opazim razlik, vsi smo na meji. Le Anže Lanišek in Žiga Jelar imata ožji dres, torej nista na meji glede velikosti, ampak na resnično varni, varni strani. Vsi ostali se gibamo blizu meje,« je dodal Kos, ki je opozoril, kako se spreminja obnašanje materiala za drese ob različnih temperaturah. »Bolj ko je mraz, trši je material, manj zraka gre skozi dres. Ob višjih temperaturah je material mehkejši in prepušča več zraka. Koliko ima skakalec od tega koristi, je odvisno od načina skakanja vsakega posebej,« je razložil Kos. »Ožji dres mi tudi bolj ustreza. Ne bi mi bilo v zadovoljstvo, če bi zmagal z veliko prevelikim dresom, kot to morda kdo tudi počne. Veliko raje sem na varni strani, nato pa je veliko večje zadovoljstvo, ko premagaš vse,« je pojasnil Anže Lanišek. »Tudi lani sem dokazal, da mi lahko gledajo vsi v hrbet, čeprav sem imel precej manjši dres. Z njim sem samozavesten in imam mirno vest, ko dvignem pokal,« je dodal Žiga Jelar.
»Vsako leto se nekaj spremeni, da bi bilo čim manj takšnih slik, a jih je vsako leto več. Očitno so luknje, ki jih je treba še zapolniti. Imamo ljudi, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev. Nekateri koti fotografij na skakalnici niso pošteni do nekaterih tekmovalcev, saj določen kot pokaže napačno sliko. Več o tem ne bi govoril, mi se moramo osredotočiti na našo opremo in izvedbo,« je dodal slovenski selektor Robert Hrgota.
