»To je največji napad na zdravstvo na evropskih tleh po drugi svetovni vojni,« je na svojem četrtem letošnjem obisku v Ukrajini poudaril Kluge ter to označil za kršitev mednarodnega humanitarnega prava in pravil vojskovanja. Ob tem je navedel, da je bila doslej uničena ali poškodovana že polovica ukrajinske energetske infrastrukture, kar prav tako vpliva na zdravje ljudi.
Ukrajinci se soočajo z »življenjsko nevarno zimo«, je nadaljeval. Več sto tisoč hiš in stanovanj, šol in bolnišnic je brez ogrevanja, okoli deset milijonov ljudi oziroma četrtina prebivalstva nima elektrike. Glede na prihajajočo zimo, ko bodo temperature v Ukrajini padle tudi do minus 20 stopinj Celzija, to predstavlja veliko tveganje za zdravje.
Po besedah Klugeja zdravje ljudi poleg tega ogrožajo ogrevanje s premogom in lesom ter uporaba generatorjev, k čemur so se iz obupa zatekle številne ukrajinske družine. »To predstavlja tveganje za zdravje zaradi strupenih snovi, ki so škodljive za otroke, starejše in ljudi z boleznimi dihal ter srca in ožilja, pa tudi zaradi opeklin in poškodb v nesrečah,« je dejal.
Porodnišnice v Ukrajini potrebujejo inkubatorje, krvne banke hladilnike, oddelki za intenzivno nego v bolnišnicah ventilatorje, prav vse zdravstvene institucije v državi pa potrebujejo energijo, je poudaril.
Vse to vpliva tudi na duševno zdravje Ukrajincev. Po besedah Klugeja je WHO sicer z usposabljanjem zdravstvenih delavcev o zagotavljanju storitev na področju duševnega zdravja doslej dosegla 1400 ljudi s hudimi duševnimi motnjami po vsej Ukrajini.
Kluge je obe strani pozval, naj omogočita nujen dostop humanitarne pomoči do tistih, ki jo potrebujejo. »Dostop do zdravstvenega varstva ne sme biti talec,« je še opozoril.
