Gazela letos že 22. leto odkriva in postavlja pod žaromete najboljša najhitreje rastoča podjetja iz šestih slovenskih regij. »Korenine projekta Gazela segajo daleč nazaj v leto 2001, izbor, poimenovan kot gospodarski oskar, je štiri leta kasneje prešel pod okrilje Dnevnika,« je v uvodnem nagovoru dejal Miha Vrbinc, predsednik organizacijskega odbora Gazele, in nadaljeval, da se je prvi izbor odvil 11. septembra ravno v Novem mestu. »Enaindvajset let kasneje projekt ostaja zvest svojemu poslanstvu – spodbujamo rast. S to zavezo smo se lotili tudi letošnjega izbora. Ponovno bomo Sloveniji in svetu predstavili 18 izjemnih podjetij, hitro- in obenem trajnostno rastočih.«

Zelo uspešna regija

Gospodarstvu Dolenjske in Bele krajine so v prvi vrsti skupni rast, vlaganja, razvoj in inovacije, je v nagovoru zbranim v veliki dvorani Univerze v Novem mestu dejal Tomaž Kordiš, predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. »Prav tako so inovacije, robotizacija in digitalizacija procesov ter gradnja novih proizvodno-logističnih kapacitet stalnica gospodarstva regije. Smo regija z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega v Sloveniji, ki je v letu 2021 znašala kar 63.735 evrov, kar je okoli 10.000 evrov več kot slovensko povprečje. Lani so gospodarske družbe ustvarile 481 milijonov evrov neto čistega dobička in smo edina regija, ki je vsa leta od ustanovitve naše zbornice leta 2007 poslovala z neto čistim dobičkom. Še vedno pa naša regija, še posebno Bela krajina, žal zaostaja na področju razvoja ključne prometne infrastrukture. Kljub gradbenemu dovoljenju za prvo in drugo etapo tretje razvojne osi jug gradnja zaradi pritožb civilne iniciative še ne poteka. Upamo, da se bo začela v začetku prihodnjega leta.« Leto 2022 je izjemno zahtevno zaradi energetske krize, je še poudaril Kordiš, ki upa, da bo gospodarstvu lahko konkurenčno tudi vnaprej.

»Tudi v Posavju smo bili v lanskem letu izjemno uspešni,« je poudaril direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško Darko Gorišek. »Imeli smo rekordne prihodke in še nikoli se ni zgodilo, da bi v enem letu presegli milijardo evrov. Presegli smo jih za več kot poldrugo milijardo, kar je izjemno. Če gledamo prihodke na zaposlenega, smo prvi med vsemi regijami. Skoraj 450.000 evrov na zaposlenega je izjemen rezultat, kar je plod sistematičnega dela na področju inovativnosti, razvoja in dela s kadri.« Regija je izvozno usmerjena, saj 67 odstotkov vseh prihodkov ustvari na tujih trgih, dodana vrednost pa je za 8.000 evrov višja od slovenskega povprečja. To so krasni rezultati, je izpostavil Gorišek in nadaljeval, da je bila letošnja napoved še boljša, vendar so optimizem zagrnile slabe energetske napovedi. »Veste da smo energetska regija, skoraj polovico energije se proizvede v Posavju. Situacija ni lahka, trdimo pa lahko, da se bo napoved, da bomo tudi letos imeli v Posavju rekordne prihodke, zagotovo uresničila, ne bodo pa se uresničili dobri obeti na področju donosnosti in dobička.«

Inovativnost v genih vsakega zaposlenega

Enako kot podjetja gazele tudi projekt Gazela ne zastane in vsako leto prinaša novost. Dnevnik letos še močneje kot doslej povezuje rast podjetij z rastjo in razvojem ljudi. Na dogodkih je tako govora tudi o tem, kar sicer osvetljuje tudi Zlata nit, drugi Dnevnikov projekt – kaj je tisto, kar zaposlene pritegne v podjetje in kaj jih zadrži, kaj jih dela zveste in zavzete. »Ključno vlogo pri rasti podjetij imajo zaposleni. Sodelavke in sodelavci,« je povedal David Toporš, direktor Območne enote Novo mesto Zavarovalnice Triglav. »Po nekaterih raziskavah naj bi zaradi velikih sprememb na trgu kar dve tretjini današnjih osnovnošolcev nekoč delalo v poklicih, o katerih danes ne vemo ničesar. Pri iskanju sodelavcev se bomo morali zato hitro prilagajati nastajajočim potrebam, zagotovo pa bo pri posameznikih različnih profilov še vedno pomembna kompatibilnost z vrednotami oziroma kulturo organizacije.«

Zlata nit meri kakovost odnosov med podjetjem in ljudmi v podjetju – kako ljudje v podjetju rastejo. Geni inovativnosti in razvoja so lastni tudi podjetju L-tek, srebrni gazeli 2017, za katerim je 30 let delovanja. Kako podjetje uspeva inovirati, je pojasnil direktor Radko Luzar. »Vsi vemo, da brez inovacij ne gre,« je dejal. »Inovativnost je treba vgraditi v gene vsakega zaposlenega in z leti nastajajo rezultati, dobri produkti. To preprosto živiš, to je strast.« Na vprašanje, kako naj slovenska podjetja postanejo evropske multinacionalke, je odvrnil, da bi morali imeti pogum in več energije, ker smo premalo ambiciozni in vztrajni. Upa, da bo z novimi, mlajšimi kadri drugače. Sicer pa je njegov nasvet mlajšim podjetjem, da naj bodo vztrajna in ne vržejo takoj puške v koruzo. »Podjetniška pot je tek na dolgi rok in to je nekaj podobnega kot vrhunski šport. Treba je ogromno trenirati, ogromno vzponov in padcev je, da prideš do neke točke. Inovativnost pa mora biti ves čas prisotna, pa mogoče malo premalo poudarjamo stare vrednote – poštenost, ki je ključnega pomena.«

Znanje, volja in strast

Za regijsko gazelo nominirana podjetja so se predstavila v pogovoru z Jankom Lahom, Agora, članom metodološke komisije Gazela, in Petro Ilar iz družbe Mediade. Kot je dejala Suzana Simič, direktorica podjetja Acer Novo mesto, so v tridesetih letih obstoja pripravili dober teren, da bo podjetje še naprej uspešno delovalo. »Skrivnost našega uspeha v vseh teh letih pa je delovna skupina, ki je rasla počasi, a trdno. Pravi sodelavci, ki smo motivirani, imamo podobne cilje in podoben sistem vrednot, lahko naredimo neko dobro zgodbo.« Marko Borštnar, direktor nominiranega podjetja CNC Borštnar, je dopolnil, da je v vseh stvareh videl priložnost, »da smo pa danes uspešni, so samo znanje, volja, strast ter investiranje v kader in tehnologijo«.

Zakaj je podjetje Status tako zraslo, da je prišlo na lestvico sto najhitreje rastočih v regiji, sta pojasnila direktor Marko Čulig in prokuristka Ana Čulig, njegova sestra. »Podjetje je imelo dobra in težka leta,« je povedal Marko Čulig in nadaljeval, da uspešno delujejo v niši vakuumskega shranjevanja hrane, zrasli pa so zaradi partnerstva s podjetjem Zwilling iz Nemčije. »Za seboj imamo ekipo dobrih sodelavcev in skupaj rastemo z delom in vztrajnostjo,« ga je dopolnila Čuligova. »Izobražujemo se vsi skupaj in vsak na svojem področju.« »Posel so ljudje, se pravi dober posel so dobri ljudje in dobro podjetje je dobra ekipa,« je nadaljeval Marko Čulig, ki je v zahvalnem govoru od prejemu priznanja povedal, da jim je uspelo izjemno leto. »Gazela je rezultat tega. S Zwillingom sodelujemo le tri leta od sedemindvajsetih, baza je še vedno lastna blagovna znamka, ki je zdrava in se bo nadaljevala.« »Žene nas, da iz nič naredimo super izdelek za vsako hišo in upamo, da bo tako še naprej,« je dodala Ana Čulig.