Pahor je danes v pismu predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu med drugim zapisal, da so postavitve novih veleposlanikov del redne rotacije in je potrebna zavoljo izteka mandatov sedanjih veleposlanikov.
Zaradi trajanja celotnega postopka imenovanja oz. postavitve novih veleposlanic in veleposlanikov, ki »ni vezan na volilni ciklus, kar je dobro«, bi bilo slabo in neprimerno čakati na izvedbo letošnjih volitev v državni zbor. Tudi v preteklosti menjave vlad (2018 ali 2020) niso vplivale na postopek imenovanja, saj za to ni utemeljenega razloga, je med drugim zapisal Pahor. Spomniti gre, da se je z zelo podobnimi očitki leta 2018 za zamik postopka zavzemala SDS in pri tem prav tako ni bila uspešna.
Preberite še: Veleposlanike bi imenovali še pred volitvami
Postopek traja pol leta
Postopek imenovanja veleposlanikov običajno traja pol leta, menjave na delovnih mestih v zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve se praviloma izvajajo v poletnem času, je pojasnil predsednik. Kot je dodal, se izbirni postopek običajno prične jeseni, tudi tokratni postopek, ki se je v skladu z uveljavljeno prakso z objavo notranje seznanitve začel 5. novembra lani, poteka v skladu s pravili, običajno prakso in v običajnih rokih.
Po predstavitvi kandidatov pred odborom DZ za zunanje zadeve bo ministrstvo za zunanje zadeve zaprosilo za agreman državo sprejemnico. »Po prejemu agremana mi bo vlada, sedanja ali nova, poslala predlog za postavitev veleposlanika. Postavil ga bom z ukazom, ki bo objavljen v uradnem listu Republike Slovenije. Po tem bom izdal poverilna pisma,« je sporočil.
Kvota t. i. nekariernih vodij predstavništev Slovenije v tujini, ki jo vladi omogoča zakon o zunanjih zadevah, ostaja nezapolnjena, od leta 2021 so postavljeni trije od možnih petih, je dodal.
»Trideset let po mednarodnem priznanju Slovenije in imenovanju prvih veleposlanic in veleposlanikov ocenjujem, da je delo najvišjih slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujini na visoki profesionalni ravni,« je zapisal Pahor.
Članom odbora DZ za zunanjo politiko se je v ponedeljek na zaprti seji predstavilo sedem kandidatov za mesta veleposlanikov. Po prepričanju LMŠ so kandidati vidno blizu SDS in NSi, zato so Pahorja pozvali, naj tik pred volitvami prepreči politično kadrovanje v diplomaciji.
Postopek je tajen
Postopek izbire kandidatov za veleposlanike je sicer do pridobitve soglasja države gostiteljice tajen, zato na MZZ in v DZ imen kandidatov ne razkrivajo. Po poročanju medijev so se poslancem predstavili kandidati za veleposlaniška mesta v Zagrebu, Bratislavi, Koebenhavnu, Seulu, Kairu, Abu Dabiju in Rimu.
V Zagreb naj bi odšel državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan, v Bratislavo drugi državni sekretar Stanislav Raščan, v Koebenhavn pa vodja kabineta ministra Logarja Mihael Zupančič. Generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko Jernej Müller naj bi odšel v Seul, vodja kadrovske službe na MZZ Sašo Podlesnik pa v Kairo. Vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour naj bi postala veleposlanica v Abu Dabiju, dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar pa veleposlanik v Rimu, poroča N1.
Kot so januarja za STA pojasnili na zunanjem ministrstvu, se letos iztečejo mandati vodij veleposlaništev v Abu Dabiju, Berlinu, Bratislavi, Bruslju, Canberri, Haagu, Kairu, Koebenhavnu, Moskvi, Rigi, Rimu, Sofiji, Seulu, Teheranu, Varšavi in Zagrebu ter generalnih konzulatov v Milanu in Trstu.
