Rusija in EU bi lahko bila velika komplementarna gospodarska partnerja. Rusija lahko EU zagotavlja energente in surovine, kupovala pa bi predvsem nemško, francosko in italijansko tehnologijo in proizvode. Prav ta razvojna simbioza ni všeč Veliki Britaniji niti ZDA, ker jih pušča ob strani in bi krepila tako EU kot Rusijo. Prav VB je preračunljivo sprožala afere ruskih oligarhov, ki so se sprli s Putinom, prav v VB je prišlo do »zastrupitve« Skripala. Prav VB je prva uvedla sankcije proti Rusiji in enako zahtevala od ZDA in EU. Prav VB vleče Rusijo in EU v gospodarsko in vojaško konfrontacijo na evropskem kontinentu.
Angleži že stoletja sledijo svoji strateški usmeritvi, da sta varnost in moč njihovega svetovnega imperija zagotovljeni le tako, da obstajajo stalni spori, konflikti in vojne med državami evropskega kontinenta. Tudi Hitlerjevih uničujočih vojn ne bi bilo, če ga Angleži ne bi podpirali in načrtovali medsebojnega uničenja Nemčije in SZ. Presenetila jih je samo Hitlerjeva ocena, da potrebuje zahodnoevropske industrijske zmogljivosti za napad na SZ. Druga svetovna vojna je do tal uničila celotno vzhodno Evropo in prav Angleži so jo najbolj poceni odnesli. Tudi v iraško vojno so prav Angleži zavedli Američane s svojimi lažnimi vohunskimi ugotovitvami, da Husein razpolaga z biološkim orožjem. Nemške obveščevalne službe in kancler Schröder so trdili, da so angleške trditve lažne, a zaman.
Angleži imajo že dolgo v načrtih vojaške spopade v vzhodni Evropi. Sprožili so oranžno revolucijo in državni udar v Ukrajini ter s skorumpiranimi ukrajinskimi politiki speljali to nesrečno državo v svoje kremplje. Ukrajina bi morala ostati tako kot Avstrija nevtralna, četudi v EU. Načrtno in prebrisano in na »splošno presenečenje« je VB izstopila iz EU, da bi lahko brez obveznosti pahnila EU v konfrontacijo z Rusijo. Nesrečna Ukrajina je samo sredstvo in bo plačala najvišjo ceno te dolgoročne konfrontacije, če ne celo lokalne vojne.
Rusija je res jamčila Ukrajini meje, ker se je ta odpovedala jedrskemu orožju. Vendar so prav neodgovorni ukrajinski politiki izigrali dogovor z Rusijo z odločitvijo za priključitev Natu, kar pomeni Natove jedrske konice v Ukrajini in Natove jedrske podmornice na Krimu. To je še huje kot ukrajinsko jedrsko orožje. Odvzem ruskega Krima Ukrajini je bil samo prvo opozorilo Rusije. A VB je to izrabila in razglasila rusko nevarnost za vso Evropo.
Se še spomnimo kubanske krize leta 1962, ko so želeli Rusi namestiti rakete z jedrskimi konicami na Kubi? Odgovor ZDA je bil, da je zahodna hemisfera njihovo dvorišče in bodo raje tvegale jedrsko vojno, kot dopustile sovjetske rakete z jedrskimi glavami na Kubi. In Hruščov je glasoval za mir in raje požrl zaušnico ter se umaknil. Kaj, če bi Putin danes dejal, da je vzhodna Evropa njegovo dvorišče, in zahteval umik Natovih jedrskih raket nazaj na zahod? ZDA izjavljajo, da ima vsaka država pravico, da vstopi v Nato in dobi Natove jedrske konice. Da, a zakaj niso tega priznale Kubi? Ali bi danes dopustile, da Putin tam namesti jedrske rakete? Zagotovo ne. In kdaj nas medved v gozdu napade? Tedaj, ko se sam čuti ogroženega. In Rusija ocenjuje, da če danes ne bo ostro reagirala, bo jutri še bolj obkrožena s sovražnimi Natovimi državami. Zato mora Rusija ukrepati danes in ne jutri.
Ali bo Biden zmogel toliko treznosti, kot je je Hruščov ob kubanski krizi? Škoda, da v Beli hiši ni Trumpa. Podjetniki niso za vroče vojne, vanje so nas vedno spravili samovšečni poklicni politiki.
Mag. Boris Nemec, Šempeter pri Gorici
