Kot je povedala organizatorka dogodka literatka Sara Špelec, so bili razlogi za organizacijo tako posebnega dogodka večplastni in hkrati dvoumni: »Združiti na videz nezdružljivo in že obstoječemu dati nove unikatne okvire oziroma v našem primeru tire. In da se ne bi v sezoni koroni iztirili, smo na ljubljanski in ribniški izpostavi JSKD iskali nove, unikatnejše načine, kako nagovoriti takšne in drugačne ljubiteljske ustvarjalce.« Na ljubljanski izpostavi so skupaj z vodjo Andrejo Repar in Mašo Medved oblikovali idejno zasnovo popotovanja ter se povezali s pesnico in mentorico Ano Porenta. Njihovi ideji se je pridružila še Alenka Pahulje iz ribniške izpostave, ki je poskrbela za kočevsko dobrodošlico.

Zakaj so za dogodek izbrale ravno vlak? Ker je, pravi Sara Špelec, poetično in magično prevozno sredstvo, ki buri duhove številnih ustvarjalcev in rojeva usodne ljubezni, morda tudi literarne mojstrovine. Pot med Ljubljano in Kočevjem pa so izbrale, ker se jim je zdela ravno prav dolga za kratke pesniške oblike, ki so jih pisali njihovi literati.

Dogodek se je začel s simbolnim srečanjem v Železniškem muzeju Slovenskih železnic v Ljubljani, kjer so udeležencem predstavili obliko pesmi haiku oziroma »kratkic«, kot so jih poimenovali. Med vožnjo do Kočevja so nato udeleženci svoje občutke spletali v verze. Nekaj med njimi jih je bilo prvič na vlaku. Ena takih je bila Mojca Premru, ki je bila navdušena, da je bila njena prva vožnja z vlakom združena z literarno delavnico. Tudi Alenka Taštanoska je priznala, da se že dolgo ni peljala z vlakom: »Tako vožnja in okolica kot delavnica so nas navdihnile in lahko smo veliko napisali.« Gregor Grešak pa je med vožnjo spesnil haiku: »Z rdečim križem ožigosana bukev, talec v gozdu.«

Navdušena je bila tudi mentorica Ana Porenta: »Zelo vesela sem, da je bilo toliko sopotnic in sopotnikov, ki sedijo na vlaku ter s pogledi skozi okna nabirajo vtise, poskušajo začutiti odzvanjanja tega, kar vidijo skozi sebe, in to prelijejo v kratke pesniške oblike.« Napisane verze so prebrali na železniški postaji v Kočevju, nato pa so se vrnili v Ljubljano.