Irak je prvič po 30 letih pokazal, da je sposoben za zunanjepolitično pobudo, ko je v soboto v močno zastraženi bagdadski zeleni coni gostil mednarodno konferenco o sodelovanju in partnerstvu, na katero je povabil večino sosednjih držav ter Egipt, Francijo in Katar.

Irak, ki je bil v zadnjih 40 letih v težki situaciji zaradi tiranije Sadama Huseina in številnih vojn, tudi državljanskih, je s to mednarodno konferenco dal jasno vedeti, da noče biti več objekt boja med Iranom in Savdsko Arabijo, ampak subjekt posredovanja med tema dvema tekmecema za prevlado na Bližnjem vzhodu. Velik uspeh je že to, da sta se iranski in savdski zunanji minister srečala v konferenčni dvorani, kjer so bili med drugim tudi francoski in egiptovski predsednik Emmanuel Macron in Abdel Fatah El Sisi, jordanski kralj Abdulah II., katarski emir Tamim bin Hamad Al Tani in turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. Sirija Bašarja Al Asada pa na pritisk Savdijcev in Katarja ni smela priti.

Iraški premier Mustafa Al Kadimi se je na konferenci zavzel za gospodarsko partnerstvo držav v regiji. Poudaril je, da je »zmaga iraškega ljudstva nad Islamsko državo (IS) zmaga vseh ljudi v regiji«.

Macron je Iračanom sporočil: »Podpora Francije v boju proti terorizmu je odvisna samo od situacije na terenu in vaših potreb.« Skratka, tudi če bodo Američani, ki imajo trenutno še 2500 vojakov v Iraku, po 1. januarju nadaljevali svoj umik, bo Pariz ohranil svojih 800 vojakov v Iraku. »Kakršna koli že bo ameriška odločitev, bo Francija ohranila svoje sile,« je poudaril Macron, ki meni, da IS še vedno predstavlja grožnjo.

Na konferenci so se udeleženci izogibali temam, ki povzročajo napetosti. Le turški zunanji minister Çavuşoğlu je od iraške vlade zahteval, da posreduje proti Kurdski delavski partiji (PKK), ki iz Iraka izvaja napade na Turčijo.

Mladi Iračani imajo dovolj verskih bojev

Države udeleženke so se zavezale, da bodo tesno sodelovale na ministrski ravni in da bodo takšno srečanje ponovile prihodnje leto v Jordaniji. V skupni sklepni izjavi so zapisali, da se regija sooča s »skupnimi izzivi, ki zahtevajo od njenih držav, da se z njimi spoprimejo skupaj«.

Bagdadska konferenca o sodelovanju in partnerstvu je pomemben uspeh za premierja Al Kadimija 40 dni pred parlamentarnimi volitvami. Tudi zato, ker bo koristila iraškemu gospodarstvu, zlasti s povečanjem tujih investicij. Iračani živijo slabo zaradi visoke stopnje brezposelnosti, pogostih električnih mrkov, slabega zdravstvenega sistema v času pandemije…

V Iraku pa so napetosti med večinskimi šiiti in manjšinskimi suniti, ki so pred leti deloma podpirali IS, vse manjše. Šiitski skrajneži v Bagdadu poskušajo porušiti kip Mansurja, kalifa, ki je sredi 8. stoletja v Bagdad preselil prestolnico svoje velike države in iz njega naredil svetovni center kulture in znanosti. Prepričani so namreč, da je ravnal s šiiti bolj kruto kot Sadam Husein in IS. Toda mladi Iračani imajo dovolj verskih bojev, saj so spregledali, da poskušajo politiki tudi s spodbujanjem sovraštva do druge verske skupnosti odvračati pozornost od svojih napak. Mladi šiiti iz mesta Nadžaf so se celo ponudili, da bodo branili kip Mansurja kot simbol velike iraške kulturne dediščine. Tudi premierju Al Kadimiju, ki je šiit, ni tuj tovrstni ekumenizem, saj je omenjeno bagdadsko konferenco organiziral tudi z željo po preseganjem šiitsko-sunitskega konflikta, ko je nanjo povabil tako Iran kot Savdsko Arabijo.