Za nič na svetu, državljani, ne pokažite svoje jeze. In tudi drugih čustev ne: zaskrbljenosti, dvomov, strahu, tesnobnosti, depresije. Ob čustvih je Slovencem neprijetno, to je dežela malomeščanske spodobnosti, kjer res ne gre, da bi se ljudje pogovarjali iskreno. Negativni občutki vznemirjajo. Če je koga strah, je ta gotovo paranoičen po naravi.
Janez Janša je steber dostojanstva, ko žaljivke, sovraštvo in cinizem deli mrtvo hladno in nesentimentalno. Hladen kot špricar. On državljane lahko napada, ker to počne umirjeno in preračunljivo, državljani pa se ne smejo odzivati, če to počnejo vehementno, nekalkulirano in transparentno. S škodljivci bi po mnenju moralno superiorne Slovenije morali polemizirati omikano, ob kavi ali čaju in kakem prigrizku, pokramljati o razlikah v temeljnih vrednotah, potrpeti, če smo označeni za svinje, drhal in prostitutke, najti bi morali skupne točke, vzpostaviti dialog. Dialog, ki brez izjem služi sovraštvu, da vsakič znova povozi kulturno strpnosti, spoštovanja in solidarnosti. Delo
