Socialno podjetje, ki je obenem tudi neprofitna in prostovoljna organizacija v javnem interesu, oblikuje in izvaja družbeno odgovorne in strokovno vodene programe za pomoč starejšim, da lahko ti kar najdlje in najbolj kakovostno bivajo v svojem domačem okolju.
»Trenutno so storitve za starejše, ko pridemo do oskrbe in pomoči, zelo razdrobljene, prav tako so izjemno razdrobljene informacije o teh storitvah,« pravi Miha Kranjc. »Za starejše ljudi in njihove svojce je težko dobiti prave informacije, vedeti, kaj vse jim je na voljo: javna pomoč na domu je omejena na 20 ur tedensko, ko to ni več dovolj, je nujna še tržna pomoč na domu, pa posebej patronaža, prostovoljci in dnevni center, pravice in oprostitve, ki so spet izjemno razdrobljene in prihajajo z različnih naslovov, kar je izjemno obremenjujoče. Posledično si ljudje težko organizirajo aktivnosti, ki jih potrebujejo, še posebej, če vemo, da gre za težavne odločitve, o katerih je v naši družbi še zmeraj težko govoriti,« pojasnjuje Miha Kranjc in dodaja: »Nestrpno čakamo nov zakon o dolgotrajni oskrbi in upamo, da bo to kompleksno in razdrobljeno področje uredil celostno in povezovalno.«
Vse na enem mestu
»Stigma do staranja je velika, dejstvo, da nekdo, ki nikoli ni ničesar potreboval, zdaj naenkrat potrebuje pomoč, je zelo težko sprejeti. Običajno se zgodi s travmatično izkušnjo, recimo s poškodbo, in je treba vse odločitve sprejemati izjemno hitro. Takrat je ključno vprašanje, koliko smo se o tem prej pogovarjali, koliko smo na to pripravljeni. Običajno premalo. Na tem je treba veliko graditi in tukaj poskušamo biti zelo aktivni,« pripoveduje Miha Kranjc.
»Vidi se ogromna razlika: nekdo, ki je na staranje pripravljen, ali še bolje, nekdo, ki si sam organizira storitve pomoči, ko je še dovolj samostojen, nekdo, ki o tem razmišlja, bistveno bolje sprejema storitve, kot pa nekdo, ki se o tem nikoli ni z nikomer pogovarjal, ali pa je pomoč in oskrbo že prej popolnoma zavračal. V Zavodu Aktivna starost se pospešeno soočamo s takšnimi situacijami in jih želimo čim bolj poenostaviti – kolikor se pač da znotraj trenutne zakonodaje,« poudarja Miha Kranjc.
»V septembru načrtujemo prenovo svoje spletne strani, ki jo bomo spremenili v informativno-izobraževalno platformo. Na njej bomo na enem mestu delili vse možne informacije o vsem, kar potrebujeta starejši in njegov svojec za bivanje doma oz. kasneje za selitev v dom za starejše, če si tega želita in če je potrebno. Predvsem se bomo osredotočili na informacije o aktivnem življenju doma, o primerni ureditvi doma za bivanje starejše osebe, o različnih boleznih, recimo demenci, na informacije o prehrani, o možnih pomočeh na domu …«
Za podporo bivanju v domačem okolju so v Zavodu Aktivna starost oblikovali mnoge programe. »Starejšim želimo zagotoviti predvsem dovolj ustrezne fizične in kognitivne aktivnosti, skrbimo za primerno prehrano, pestro družabno življenje, medgeneracijsko sodelovanje in delovanje,« našteva Miha Kranjc.
»Naš osrednji program je Aktiven dan, ki ga izvajamo na osmih lokacijah po Sloveniji, v prostorih, prilagojenih za starejše, pridružijo pa se nam ljudje, ki sicer živijo v svojih domačih okoljih. Dan začnemo s 'kofetkanjem', sledi izobraževanje o dnevnih ciljih vadbe, o pomenu aktivnega življenja, nato pride vadba s kineziologom, pa kognitivna vadba in kreativne delavnice, nato pa še kosilo, ki je primerno za starejše.«
Ko se zgodi toplina
V času epidemije so se programi na žalost morali zaustaviti. »A vmes smo se že zagnali nazaj in uspeli nabrati isto število prijav kot pred epidemijo, na kar smo zelo ponosni. Na eni lokaciji smo ponudili tudi vadbo na daljavo, kar bomo sedaj najbrž razvijali še naprej. Želimo videti, da starejšim res pomagamo, da se njihovo fizično in psihično stanje izboljša. Sodelujemo tudi s Fakulteto za šport v Ljubljani, ki je za nas izvedla raziskavo, ki je pokazala, da naše aktivnosti ljudem zares koristijo. Ko vidiš, da se je nekemu starejšemu človeku stanje izboljšalo zaradi tvojega programa, je to res lep občutek.«
Miha Kranjc z navdušenjem govori tudi o projektu Prijatelji srca, ki je nekakšno botrstvo starejšim. »Ne govorimo o donaciji denarja, ampak donaciji časa: vsak prostovoljec podari starejšemu svoj čas. Gradijo se pristne, močne, trajne medsebojne medgeneracijske vezi.« Tukaj je tudi še medgeneracijsko varstvo otrok. »Izvajamo varstvo otrok med počitnicami na podlagi razpisa Mestne občine Ljubljana. V centru starejših izvajamo skupne delavnice za otroke in starostnike. Otroci poživijo življenje v domu, vsi se zelo zabavamo in veliko naučimo. V takšnih programih se zgodi veliko topline.«
»Veliko vprašanje je, kaj bo z epidemijo. To spravlja programe, ki jih izvajamo, v veliko negotovost,« pravi Miha Kranjc. »Skušamo se prilagajati, kolikor se da, na daljavo izvajamo tudi kakšne skupine za samopomoč in izobraževanja za svojce. A osebni stik je osebni stik in ko ga ni, je hudo. Prihodnji meseci bodo velik izziv za vse, ki se ukvarjamo s programi za starejše. Mi smo zmeraj na preži. Izkoristimo vsako najmanjšo možnost, da ustrežemo svojim uporabnikom – izpolnimo individualne želje, prisluhnemo predlogom. Ne delamo zgolj za starejše, ampak skupaj z njimi. Navsezadnje so oni tisti, ki so veliko modrejši od nas,« pravi Miha Kranjc.
