V Vatikanu se zaradi obtožb o goljufiji, zlorabi položaja, pranju denarja in izsiljevanju začenja veliko sojenje proti desetim obtoženim, med katerim je največ pozornosti deležen 73-letni sardinski kardinal Giovanni Angelo Becciu, nekdanji drugi človek državnega tajništva, ki je neke vrste papeška vlada. Gre za najvišjega vatikanskega uradnika, ki mu bodo v papeški državi sodili pred civilnim sodiščem. Becciu, ki trdi, da ni kriv, je bil do lanskega septembra pomemben sodelavec papeža Frančiška, tudi njegov prijatelj, nekateri so v njem videli celo prihodnjega poglavarja rimskokatoliške cerkve. Očitno pa se je Frančišek odločil, da v svojih prizadevanjih, da očisti Avgijev hlev ter povrne verodostojnost in zaupanje vatikanski blagajni, ne bo prizanesel nikomur. Osebno je podpisal odvzem imunitete Becciuju in ga razrešil kardinalskih pristojnosti, tudi sodelovanja na konklavu.

Zakaj denar na račun podjetja v Sloveniji?

Med obtoženimi je tudi švicarski odvetnik René Brülhart, ki je vodil vatikansko agencijo za finančne informacije. Pa 40-letna sardinska podjetnica Cecilia Marogna, ki naj bi jo Becciu najel za svetovalko in ji na račun Deželne banke Slovenije v Ljubljani nakazal 575.000 evrov. Ni pa še jasno, za kaj. Marognova trdi, da je kot »politična analitičarka« in »strokovnjakinja za obveščevalno dejavnost« denar porabila za svojo dejavnost pri zaščiti nuncijev pred džihadisti in pri prizadevanju za osvoboditev ugrabljenih duhovnikov, to je za svoja potovanja v Afriko in za plačevanje informatorjev. Tožilstvo na drugi strani pravi, da ima dokaze, da je denar porabila za nakupe v trgovinah z luksuznim blagom Chanela, Prade in Louisa Vuittona. Sicer je imela v Ljubljani registrirano »humanitarno« podjetje Logsic, za katero pa se je izkazalo, da je samo poštni nabiralnik.

Petrov novčič romal v nepremičnine

Za kardinala Becciuja je zelo huda zlasti obtožba, da je, ko je skrbel za finančne darove vernikov, ki so bili namenjeni najrevnejšim po svetu, zlorabil položaj v korist svojih prijateljev in sorodnikov, tudi za posle svojih treh bratov na Sardiniji, od koder je doma. Gre za Petrov novčič, ki se enkrat na leto med nedeljsko mašo zbira za najrevnejše. Z nabirko vsako leto v 2900 škofijah po svetu zberejo okoli 50 milijonov evrov. S temi milijoni je razpolagal Becciu v letih 2011–2018, ko je bil v papeški administraciji pristojen tudi za investicije. Iz sklada za revne je nakazal tudi že omenjenih več kot pol milijona evrov podjetju Logsic.

Predvsem pa je Becciu obtožen, da je usmeril 350 milijonov evrov cerkvenega denarja, od tega velik del Petrovega novčiča, za nakup dragih nepremičnin v Londonu. Pri poslu je sodelovalo več posrednikov, ki so prejeli izjemno visoke provizije. Eden od italijanskih investitorjev, ki je med deseterico obtoženih, je dobil kar 40 milijonov evrov.

Kaj bo razkril Becciu?

Novi šef vatikanskih financ, Španec Juan Antonio Guerrero, ki je prevzel vlogo prefekta za gospodarske zadeve Vatikana (njegov predhodnik je bil avstralski kardinal George Pell, do katerega je bil Becciu zelo kritičen), pravi, da se cerkvena država na vso moč trudi, da bi dosegla preglednost financ. V soboto je Vatikan prvi objavil podrobnosti o svojih investicijah, pri čemer gre za 4051 nepremičnin v Italiji ter 1120 nepremičnin v Londonu, Parizu in Švici. »Izhajamo iz kulture zaupnosti, a zdaj smo se naučili, da nas v gospodarskih zadevah transparentnost varuje bolj kot tajnost,« je dejal Guerrero, ki je tako kot papež jezuit.

Sojenje proti Becciu in deveterici, ki ob silnem zanimanju poteka v za to prirejeni veliki sobani vatikanskega muzeja, bo najbrž trajalo še velik del prihodnjega leta. Vsi pa zdaj napeto čakajo, ali bo sardinski kardinal z obremenjujočimi izjavami namočil še kakšnega kardinala. Becciu je bil namreč vrsto let vsemogočen v vatikanski vladi in upravi, tako da veliko ve in pozna mnoge skrivnosti.