Vsa vozila na dizel, izdelana pred letom 2006, in na bencin, izdelana pred letom 1997, se od 1. junija med 8. in 20. uro ne smejo več voziti po širšem območju Pariza, ker naj bi preveč onesnaževala zrak. Pri tem gre v pariški regiji za okoli 250.000 avtomobilov, ki so vsi že dolgo opremljeni z ustreznimi neprivlačnimi nalepkami. Prihodnje leto tudi vozila na dizel, izdelana pred letom 2011, in na bencin, izdelana pred letom 2005, ne bodo imela več vstopa v širše območje Pariza. Tu gre že za 2 milijona avtomobilov. Leta 2024 pa bodo v Parizu z okolico prepovedani prav vsi avtomobili na dizel, na bencin pa starejši od 13 let.
Prihodnje leto se bodo te omejitve, kot načrtuje francoska vlada skupaj z mesti po zgledu Nemčije, začele postopoma uveljavljati še v drugih francoskih mestih z okolico, ki imajo več kot 150.000 prebivalcev. »Te omejitve vožnje so sprejeli že v 247 evropskih mestih in so se izkazale za zelo učinkovite pri zmanjšanju emisij, ki jih povzroča cestni promet, največji onesnaževalec v mestih,« pravijo oblasti širšega območja Pariza.
Boj podeželja z mestom
Vsekakor ljudje, ki živijo v mestih, niso naklonjeni gostemu prometu in so na primer za župane v Lyonu, Marseillu, Grenoblu in Bordeauxu izvolili kandidate Zelenih, v Parizu pa socialistko Anne Hidalgo, ki jo podpirajo Zeleni.
Toda v prihodnjih letih bodo omenjeni okoljevarstveni ukrepi bolj ali manj prizadeli 16 milijonov revnejših Francozov, ki se vozijo v starejših avtomobilih. Med njimi jih za prihod na delo vsekakor veliko potrebuje avto, saj javni prevoz ni povsod na razpolago. Ali bodo globe v višini 68 evrov, ki jih bodo v Parizu začeli pobirati konec leta, povzročile nov spopad podeželja z mesti, kot bi tudi lahko razumeli gibanje rumenih jopičev? Ti so leta 2018 zasedli notranjost krožišč, da bi protestirali proti obdavčenju goriva, s čimer je hotela vlada že tedaj zaradi segrevanja ozračja in številnih smrti zaradi onesnaženega zraka omejiti vožnjo z avtomobili. Že takrat pa se je pokazalo, da okoljevarstveni ukrepi občutno udarijo po žepu predvsem revnejše s podeželja. Tokrat bi se rumeni jopiči uprli temu, da si bodo kmalu lahko samo bogatejši Francozi, ki si lahko privoščijo novejše avtomobile, vozili v večjih mestih.
Predstavnik francoskega združenja »40 milijonov avtomobilistov« Pierre Chasseray je pred nekaj dnevi na televiziji BFM v resnici zagrozil z novim gibanjem rumenih jopičev proti takšni segregaciji glede na to, koliko ima kdo denarja. »Nekateri si lahko privoščijo avto, ki ima pravico voziti, nekateri ne.«
Z vsemi dodatki lahko trenutno posameznik od države dobi pomoč 10.000 evrov za nakup novega električnega avtomobila, ki pa je vsaj trikrat dražji. Župani občin, kjer bodo uvedli omejitve, zahtevajo, da oblasti finančno bolj pomagajo Francozom z nizkimi prihodki, ki vozijo starejše avtomobile, pa tudi, da se bolj razvije primestni javni promet.
Glasni so tudi nasprotniki gostega prometa, za katere je nesprejemljivo, da se kar 42 odstotkov Francozov, ki delajo manj kot kilometer stran od doma, vozi v službo z avtom in da ima vse več otrok težave s srcem, ker premalo hodijo, saj jih v šolo vozijo starši.
Emisija in koncentracija škodljivih snovi
Chasseray, ki predstavlja milijone avtomobilistov, je zdaj tudi dejal: »Med prvim zaprtjem (spomladi 2020) je bilo na širšem pariškem območju 87 odstotkov manj avtomobilov na cestah, a emisije ogljika so se zmanjšale samo za 7 odstotkov.« V resnici je pomešal koncentracijo strupenih delcev in emisije ogljika. Sicer se je tedaj koncentracija strupenih delcev, škodljivih za pljuča, res zmanjšala samo za 7 odstotkov. Vsekakor tudi gradbeništvo, kmetijstvo in kurjava na domovih povzročajo emisije teh mikroskopsko majhnih delcev, zaradi katerih na leto umre 48.000 Francozov (več kot 100.000 jih je umrlo zaradi covida-19). Vendar predvsem vreme lani spomladi v Parizu ni omogočilo zmanjšanja koncentracije teh majhnih delcev, ki so škodljivi za pljuča. A Chasseray ni pomešal le pojma emisij in koncentracije, ampak tudi ni upošteval, da so se lani spomladi v Parizu bistveno zmanjšale emisije in koncentracije toplogrednega ogljikovega dioksida, ki sicer ni neposredno škodljiv, a prispeva k segrevanju ozračja.
