Trgi in indeksi so kot živa bitja. Rastejo in se razvijajo, a ne vsi enakomerno. Delež delnic iz ZDA je zato od leta 2010 v največjem globalnem indeksu MSCI World AC zrasel z 42 odstotkov na današnjih 54 odstotkov. Po drugi strani je delež Evrope skupaj z VB upadel s 25 odstotkov na manj kot 20 odstotkov. Ti premiki gredo predvsem na račun tehnoloških in IT-podjetij. Čeprav zadnje desetletje Evropa močno zaostaja z njihovim razvojem, pa se skozi pandemijo vendarle kaže luč na koncu tunela.
Delež tehnoloških podjetij v evropskem indeksu se je v zadnjih dveh letih potrojil. Tudi v drugih panogah prodirajo bolj propulzivna podjetja, ki skupaj predstavljajo vse večji delež trga. Še vedno je zaostanek za ZDA velik, a se zmanjšuje. Hitro rastoča podjetja rastejo hitreje in to v okolju nizkih obrestnih mer in »neskončne« likvidnosti kljub višjemu tveganju privlači vlagatelje. Tako ameriški in globalni vlagatelji znova odkrivajo Evropo. Tokovi sredstev so še naprej sramežljivi, a pomembno je, da po dolgih letih niso več negativni. Zato zadnje mesece evropski trg povsem drži korak z ZDA, na trenutke pa ga celo prehiteva. Razlogi za okrevanje so poleg že naštetih zelo raznoliki.
Pandemija in zelene politike so pospešile renesanso avtomobilske industrije, kjer so zadnji rezultati evropskih avtomobilističnih podjetij odlični. Prodaja električnih vozil strmo narašča, profitne marže so odlične. Tesla kar naenkrat resno občuti grožnjo svoji borzni prevladi. Panoga oskrbe s pomočjo investicij v bolj zelene vire energije prav tako doživlja renesanso. Obe panogi imata v Evropi precej večjo težo kot isti panogi v ZDA. Pravkar objavljeni rezultati LVMH, največjega proizvajalca luksuznih dobrin na svetu, kažejo, da je svet lačen evropskega luksuza. Pa naj bodo to francoski šampanjci, švicarske ure ali italijanska dizajnerska oblačila. Svet je zaradi prehoda na delo na daljavo in digitalizacije vsega prizadelo pomanjkanje polprevodnikov. Intel in tajvanski TSMC kot največja proizvajalca polprevodnikov sta napovedala ogromne naložbe v širitev proizvodnje. To je dokončno izstrelilo nizozemski ASML med eno od največjih evropskih podjetij po tržni kapitalizaciji.
Vsa ta hitreje rastoča podjetja ali pa podjetja, ki so se prenovila, so dosegla kritično maso na evropskih trgih, ki evropskim delnicam omogočajo, da ne bi več zaostajale za ameriškimi, če le ne bodo evropski politiki počeli prevelikih neumnosti. Žal pa je svet po zadnjih ameriških volitvah v nasprotju s pričakovanji postal še bolj kompleksen.
Gospodarska vojna med ZDA in Kitajsko ter tudi Rusijo se zaostruje in se bo nadaljevala. Evropa je vse bolj prisiljena izbirati stran. Čeprav so jo v preteklosti marsikdaj najbolje odnesli tisti, ki so sedeli na obeh stolih (primer Švice), pa trenutna bruseljska elita ne vzbuja zaupanja. Zato globalni investitorji evropske delnice še naprej gledajo sumničavo. A če se ne uresniči najslabši scenarij, potem se lahko tudi evropska podjetja bolj množično vrnejo v globalne portfelje. In ne pozabimo. Povprečen evropski varčevalec v nasprotju z ameriškim skoraj nima delnic. Če se tu zgodi le mali premik, je prihodnost lahko zelo »zelena«.
