Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je na današnji seji strokovnega sveta za turizem povedal, da so pripravili ukrepe za novi interventni zakon za turizem. Zakon, katerega bi vlada lahko obravnavala že prihodnji mesec, naj bi končno prinesel nekaj upanje za industrijo srečanj. Država bi namreč po njihovem predlogu povrnila do 80 odstotkov organizacijskih stroškov prireditev v drugi polovici letošnjega leta, ki jih zaradi vladnih ukrepov ne bo mogoče izvesti ali pa se jih bo udeležilo polovico manj udeležencev, kot bi se jih sicer.
Podjetja in samozaposleni, ki so v lanskem letu utrpeli upad prihodkov nad 70 odstotkov, bi ob tem prejeli enkratno pomoč za zagon poslovanja, in sicer največ do 100.000 evrov za podjetja in 4800 evrov za samozaposlene. Poleg tega bi bila do takšne pomoči upravičena tudi podjetja z upadom prihodkov med 50 in 70 odstotki, ki bi lahko računala na do 30.000 evrov enkratne denarne pomoči, samozaposleni z enakim deležem upada pa do 1800 evrov pomoči. Državni sekretar Zajc je ob tem opozoril, da so to le »orisi ukrepov«, saj je zakon še v nastajanju in ga čaka še medresorsko usklajevanje.
Z omenjenim zakonom bi ministrstvo prilagodilo tudi obstoječe ukrepe, s katerimi podpira slovenski turizem. Tako bi se mesečni temeljni dohodek povečal na 1250 evrov za posameznike z upadom prihodkom med 50 in 70 odstotki ter na 1500 evrov za posameznike, katerim so se prihodki zmanjšali za več kot 70 odstotkov. Spremenili bi tudi pogoje, ki jih morajo ponudniki turističnih namestitev izpolnjevati, da lahko slovenski državljani pri njih unovčijo turistične bone. Pri tem naj bi šlo ministrstvo na roko predvsem tistim, ki so zaradi vladnih ukrepov svoje nastanitvene obrate zaprli. Državni sekretar je napovedal tudi črtanje omejitve najvišje pomoči podjetjem na zaposlenega, in pojasnil, da se bo na ta način ministrstvo približalo upravičencem z visokimi fiksnimi stroški in manjšim številom zaposlenih.
Iz React EU 50 milijonov evrov za turizem
Zajc je ob tem povedal, da lahko gospodarstvo v okviru načrta za okrevanje in odpornost računa na 427 milijonov evrov nepovratnih ter 495 milijonov evrov povratnih sredstev. Iz pobude React EU pa tudi na dodatno kohezijsko pomoč ministrstva v višini 100 milijonov evrov, v okviru katere bo 50 milijonov evrov namenjenih turizmu.
Po Zajčevih besedah bo ministrstvo pri ukrepih načrta za okrevanje in odpornost namenilo velik poudarek spodbujanju investicij za ustvarjanje višje dodane vrednosti produktov in storitev, povišanju dodane vrednosti na zaposlenega ter povečevanju izvoza. »Spodbujali bomo investicije na ožjem področju raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti, lesarstva, digitalizacije, kot tudi splošne investicije ter investicije v turizmu,« je dejal Zajc ter pojasnil, da želi ministrstvo s tem krepiti kvaliteto delovnih mest, gospodarstvu pa pomagati, da bo bolj konkurenčno in produktivno. Ob tem je državni sekretar posebej izpostavil priložnost, ki jo predstavljajo sredstva za investicije v turizmu, katerih v zadnjih desetih letih ni bilo. Sredstva bodo po njegovih besedah namenjena projektom, ki so že pripravljeni za izvedbo, skupaj pa naj bi bilo v ta namen na voljo kar 180 milijonov evrov.
V turizmu pozdravljajo pripravo zakona
V turizmu pozdravljajo odločitev gospodarskega ministrstva, da panogi, ki je ena najbolj prizadetih v epidemiji covida-19, na pomoč priskoči z interventnim zakonom. »Interventni zakon za turizem je bil naš prvotni predlog že kar nekaj časa. Veseli smo, da smo bili uslišani, saj smo mnenja, da je panogo, ki je utrpela največji negativni vpliv te krize in ki ji je od nastopa epidemije že sedem mesecev in pol prepovedano poslovati, treba obravnavati posebej," je dejal predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Za komentar konkretnih ukrepov pa je po njegovi oceni še prezgodaj. Deležniki namreč še pričakujejo osnutek zakona, da se bodo lahko do njega opredelili in podali svoje pripombe, je pojasnil.
Da si je turistična panoga že dalj časa prizadevala za interventni zakon, je spomnil tudi direktor Zavoda - Kongresnoturistični urad Miha Kovačič. »Če pomagaš gospodarstvu z 10- ali 20-odstotnim izpadom prihodkov, moraš gospodarstvu s 50-, 70- ali 80-odstotni izpad pomagati drugače ali dodatno,« je poudaril in dodal, da so protikoronski zakoni turističnemu sektorju sicer pomagali, a premalo.
Kovačič je načeloma pozdravil idejo poroštvene sheme za organizatorje dogodkov, v okviru katere bi organizatorjem kongresov, koncertov, sejmov in drugih dogodkov v primeru odpovedi zaradi epidemiološkega stanja država povrnila velik del stroškov. Organizatorji namreč morajo dogodke pripraviti več mesecev vnaprej, trenutno pa so zaradi negotovosti pri tem zadržani. »A najprej morajo podjetja preživeti,« je opozoril Kovačič in dodal, da en ukrep ne bo dovolj, situacijo je treba reševati celostno. Tako bodo nujni tudi ukrepi, kot so podaljšanje čakanja na delo, subvencioniranje fiksnih stroškov in pomoč za ponovni zagon.
Gostinci niso zadovoljni
Z osnutkom interventnega zakona za turizem pa niso zadovoljni gostinci. Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-pojdetniški zbornici Slovenije (OZS Blaž Cvar ocenjuje, da postavljeni pogoji gostincem ne gredo naproti. »Vsaj 50-odstotni upad prometa so utrpeli tisti, ki skoraj niso poslovali. Če ne posluješ en mesec, promet upade za okoli osem odstotkov, lani pa gostinstvo ni poslovalo pet mesecev, kar pomeni, da je s tem doseglo 40-odstotni upad prometa. Gostincem, vsaj tistim, ki so se trudili s pripravo hrane za dostavo ali prevzem, bo njihov promet, s katerim pa niso ustvarili zaslužkov, da bi bilo dovolj za preživetje, torej predstavljal še dodatno breme,« je dejal Cvar. Dodal je, da je lahko gostinstvo, ki utrpi 10- ali večodstotni upad prometa, ob enakih stroških zaradi nizke dodane vrednosti že sicer v rdečih številkah. Zato meni, da bi morali za pomoč gostincem omenjeno mejo 50-odstotnega upada prometa znižati vsaj na 20 odstotkov.
Cvar je ob tem kritičen, da ministrstvo ni upoštevalo njihovega predloga za sorazmerno plačilo regresa in dopusta, ki ga v panogi zaradi zaprtja po njegovi oceni ne bo mogoče izplačati, nič pa tudi ni bilo ni govora o morebitnem znižanju DDV za panogo, kakor so sicer za pomoč turizmu in gastronomiji storile nekatere države.
