Turisti so največ prenočitev ustvarili v hotelih – skoraj 4,2 milijona, sledijo drugi nastanitveni obrati – dobrih 3,6 milijona ter kampi z 1,4 milijona prenočitev. Sicer pa je bilo v minulem letu v Sloveniji domačih in tujih turistov dobre tri milijone in nekaj več kot devet milijonov njihovih prenočitev, od tega so jih večino ustvarili domači gosti – 5,8 milijona.
Na ravni kot pred 10 leti
Turizem v Sloveniji je zaradi pandemije v najhujši krizi v zgodovini. Glede na število turistov in njihovih prenočitev je na ravni kot pred desetimi leti. Okrevanje slovenskega turizma bo dolgotrajno, številu prenočitev iz rekordnega leta 2019 (več kot 15,7 milijona) bi se lahko približali šele leta 2023 ali še kasneje. »Turizem je panoga, ki jo je pandemija najbolj prizadela. Kriza, ki pomeni 11-krat večji šok kot finančna kriza v letih 2008 in 2009, je v slovenskem turizmu povzročila izgubo kar sedem milijonov prenočitev, s čimer smo se vrnili na številke izpred desetih let. Velik upad števila tujih turističnih prenočitev smo ublažili z veliko rastjo števila domačih, ki je bila za tretjino višja kot leta 2019. Poleg Danske je Slovenija edina v Evropi zaznala, da se je število domačih gostov povečalo. Slovenijo bodo vsaj še nekaj let obiskovali večinoma turisti iz bližnjih dežel v pasu 600 kilometrov. Ob ponovnem zagonu turizma bo konkurenca zelo močna,« napoveduje Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.
Dolgoletna skrb za domačega gosta
Turistični boni so nedvomno spodbudili domače turiste, da so dopustovali v Sloveniji. Do konca januarja je bilo unovčenih 935.000 turističnih bonov, kar je manj kot polovica vseh, v vrednosti nekaj več kot 128 milijonov evrov. Veljavnost turističnih bonov je podaljšana do konca tega leta. »V naših zdraviliščih, ki so člani skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), smo lani ohranili enako število gostov. Ustvarili so celo nekoliko več prenočitev kot leto prej, kar ocenjujemo za edino pravo pozitivno novico ob izjemnih dogodkih zaradi pandemije. Moramo pa rezultat pripisati tudi dolgoletni skrbi za domačega gosta. To skrb še posebej gojimo in negujemo ter tudi nagrajujemo naše zveste in stalne goste s posebnimi ugodnostmi. So se pa stalnim domačim gostom v določenem deležu pridružili tnovi, predvsem z unovčenjem turističnih bonov. Od zaprtja hotelov, torej od 24. oktobra lani, delujejo slovenska naravna zdravilišča ob sprejetih posebnih varnostnih protokolih zgolj za zagotavljanje nujno potrebnega zdraviliškega zdravljenja,« pravi Iztok Altbauer, direktor SSNZ. V minulem letu so zdravilišča, ki so v SSNZ, imela 476.640 gostov, od tega dobrih 346.000 domačih, ki so skupaj ustvarili nekaj manj kot 1,9 milijona prenočitev, od tega skoraj 1,5 milijona domači gosti. Med tujimi gosti jih je bilo največ iz Avstrije (skoraj 32.000), sledijo turisti iz Italije, Hrvaške, Nemčije, Nizozemske, Srbije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Ruske federacije, Češke, Slovaške, Ukrajine, Poljske, Švice, Belgije in iz nekaterih azijskih držav.
