Poslovni prihodki v predelovalnih dejavnostih so bili v zadnjem lanskem četrtletju za šest odstotkov višji kot poslovni odhodki, enako je bilo tudi v drugem in tretjem četrtletju 2020, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs). S prodajo na tujih trgih so v predelovalnih dejavnostih ustvarili 79 odstotkov čistih prihodkov od prodaje (v 2. in 3. četrtletju 74 odstotkov).

Kapitalska intenzivnost se je znižala; stroški dela so predstavljali 19 odstotkov poslovnih odhodkov (v 3. četrtletju 2020 so znašali 20 odstotkov, v 2. četrtletju pa 22 odstotkov). Podobno je veljalo za stroške dela v dodani vrednosti. Po tem, ko so v lanskem drugem četrtletju predstavljali 65 odstotkov dodane vrednosti, v tretjem pa 63 odstotkov, so se v zadnjem četrtletju 2020 znižali na 62 odstotkov. Dodana vrednost je predstavljala 30 odstotkov čistih prihodkov od prodaje. V tretjem četrtletju je bil delež enak, v drugem četrtletju 2020 pa je znašal 33 odstotkov čistih prihodkov od prodaje.

Prihodki v gostinstvu za petino nižji od odhodkov

Poslovni prihodki v gostinstvu so v zadnjem lanskem četrtletju 2020 predstavljali le 80 odstotkov poslovnih odhodkov, medtem ko so bili v predhodnem četrtletju za 19 odstotkov višji od poslovnih odhodkov. V prvih dveh četrtletjih tega leta so predstavljali 92 oziroma 76 odstotkov poslovnih prihodkov.

Kapitalska intenzivnost je bila ponovno višja; stroški dela so predstavljali 41 odstotkov poslovnih odhodkov (v 3. četrtletju 34 odstotkov; v 2. četrtletju pa 45 odstotkov). Stroški dela v dodani vrednosti so bili v zadnjem četrtletju 2020 za 12 odstotkov višji od dodane vrednosti, medtem ko so v tretjem četrtletju predstavljali 54 odstotkov dodane vrednosti, v drugem četrtletju lani pa so bili za 35 odstotkov višji od dodane vrednosti. Dodana vrednost, ustvarjena v zadnjem četrtletju 2020, je predstavljala 62 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, kar je bila najvišja dodana vrednost v čistih prihodkih od prodaje po letu 2016 dalje, in je, kot ugotavljajo na Surs posledica znižanja prihodkov. V tretjem četrtletju je predstavljala 55 odstotkov, v drugem četrtletju 2020 pa 54 odstotkov čistih prihodkov od prodaje.

V zdravstvu največji delež dodane vrednosti po letu 2016

Poslovni prihodki tržnih podjetij v zdravstvu in socialnem varstvu so bili v zadnjem četrtletju 2020 za 12 odstotkov višji od poslovnih odhodkov (v 3. četrtletju so bili višji za 18 odstotkov). Kapitalska intenzivnost se je zvišala; stroški dela so predstavljali 54 odstotkov poslovnih odhodkov (v 3. četrtletju je znašala 48 odstotkov).

Zvišali so se tudi stroški dela v dodani vrednosti, ki so predstavljali 73 odstotkov dodane vrednosti. V 3. četrtletju so znašali le 64 odstotkov dodane vrednosti, v 2. četrtletju 2020 pa celo 80 odstotkov. Delež dodane vrednost v čistih prihodkih od prodaje je bil zadnjem četrtletju največji po letu 2016; znašal je 84 odstotkov čistih prihodkov od prodaje. V 3. četrtletju je dodana vrednost predstavljala 71 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, v predhodnih četrtletjih od leta 2016 dalje pa od 54 do 65 odstotkov čistih prihodkov od prodaje.