Res je, začela sem s prevajanjem iz angleščine, a vedno sem se želela naučiti katerega od jezikov nordijskih držav. In finščina je poseben in zanimiv jezik, že zgodaj sem se navdušila zanjo. Na začetku mi je kdo še rekel, češ, kaj ti bo finščina, s tem samo zapravljaš čas. Zdaj, ko sem iz tega jezika prevedla že več kot trideset del, takšnih komentarjev ni več.
Kako težko je bilo vstopiti v jezik ugrofinske jezikovne skupne, ki je tako zelo drugačen od indoevropske?Finščina je kot neindoevropski jezik res zelo drugačna od slovanskih in drugih jezikov, ki so nam blizu. Poleg povsem drugačnih besed so tu še slovnične značilnosti, na primer petnajst sklonov, trije nedoločniki, tretjeosebni zaimek, ki je enak za moški in ženski spol (beseda hän pomeni ona in on), in še bi lahko naštevala. Na začetku je bilo seveda težko, še posebno ker na Finskem nisem nikoli živela, vsaj ne več kot nekaj mesecev. Potem je steklo.
V slovenščini smo finsko književnost v novejšem času spoznavali predvsem prek Jelke Ovaske in njenega prevoda epa Kalevala ter romanov Arta Paasilinne, ki je postal pravi hit, bralce je očaral s svojim absurdističnim humorjem, ki spominja na slavne Kaurismäkijeve filme.Jelka Ovaska je opravila izjemno delo s prevodom finskega epa Kalevala in nekaterih klasik, na primer romana Neznani vojak Väinöja Linne. Slovence pa res najbolj navdušuje Arto Paasilinna. Krasno se mi zdi, da se je s tem povečalo tudi zanimanje za druge avtorje. Seveda pa se je treba zavedati, da ni v vsaki finski knjigi posebnežev, kot jih slikata Paasilinna in Kaurismäki.
Vsekakor vaši prevodi del, na primer Sofi Oksanen in Selje Ahave, prinašajo nekoliko drugačno podobo Finske.Vsak roman izriše nekoliko drugačno sliko Finske. Sofi Oksanen piše predvsem o vojni in povojni zgodovini Estonije, Selja Ahava gradi na intimnih družinskih zgodbah. V zgodbah Rose Liksom, denimo, se naveličane žene odločijo kar najbolj okrutno pokončati svoje može, ker jih dolgočasijo. Kakšen je odnos Fincev do priseljencev, opisuje izvrstni roman Moj mačkon Jugoslavija Pajtima Statovcija, Kari Hotakainen pa pokaže, da se v nordijskih državah ne cedita vedno med in mleko; to pa počne z zvrhano mero humorja.
Je naključje, da prevajate predvsem mlajšo avtorsko generacijo, predvsem žensko?Vesela sem, da sem prevedla številne odlične finske avtorice, a tudi veliko izvrstnih avtorjev. Dobra književnost ne pozna spola, tako kot Finci ne ločujejo med besedama ona in on. Dela avtorjev mlajše in srednje generacije pa so res tista, ki me najbolj zanimajo in jih najraje prevajam.
