Za petkov drzni atentat na vodilnega iranskega jedrskega znanstvenika na cesti blizu Teherana ni še nihče prevzel odgovornosti. Največje vprašanje pa je, ali oziroma kako bodo odgovorile iranske oblasti, za katere ni dvoma, da za streljanjem v avtomobil Mohsena Fahrizadeha stoji Izrael, verjetno ob tihem pristanku ameriške vlade. Teheran je po ocenah poznavalcev režima v dilemi. Po eni strani z odgovorom noče dati povoda predsedniku ZDA Donaldu Trumpu za zaostritev in za morebitni napad na iranske cilje, o katerem je Trump po poročanju New York Timesa že resno razmišljal po izgubljenih predsedniških volitvah. Iran tudi ve, da bi s tem bistveno otežil mogoči dialog s prihodnjo ameriško administracijo Joeja Bidna. Po drugi strani pa nekateri elementi v iranski vladi zahtevajo jasen odgovor na že tretji odmevni napad na Iran v tem letu po januarskem ameriškem atentatu na voditelja republikanske garde Kasima Sulejmanija v Iraku in po julijski eksploziji v iranskem kompleksu za bogatenje urana v Natanzu.
Visoki svetovalec iranskega voditelja Alija Hamneja je dejal, da bo odgovor Teherana »preračunan in odločen«. Predsednik države Hasan Rohani je povedal, da bo Iran odgovoril, da pa pri tem »ne bomo padli v past« Izraela, ki da si želi kaos. Iranski parlament je danes z izjavo, ki so jo podpisali vsi poslanci, pozval k prekinitvi mednarodnih inšpekcij iranskega jedrskega programa. Manjši časnik, katerega odgovornega urednika je imenoval Hamnej, pa je pozval k napadom na izraelsko obmorsko mesto Haifa, kar bi sprožilo izraelski odgovor in širjenje konflikta. Če bi se že odločili za povračilni napad, je to po ocenah analitikov bolj verjetno prek proiranskih milic v Iraku.
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa poziva k izogibanju dejanjem, ki bi vodila v naraščanje napetosti v regiji.
Odvračanje od dialoga?
Precej poznavalcev meni, da je bil vsaj delni namen atentata otežiti odnose bodoče ameriške administracije z Iranom in mogoč poskus vračanja obeh držav k spoštovanju jedrskega sporazuma, ki je bil sklenjen pod Obamo in ki mu Izrael ves čas nasprotuje. Mark Fitzpatrick, nekdanji visoki diplomat na ameriškem zunanjem ministrstvu, ki se je veliko ukvarjal z Iranom, je na twitterju zapisal, da je »uboj Fahrizadeha zato, da se blokira Bidnova vrnitev (k jedrskemu sporazumu), v tako zelo veliko pogledih nezaslišan«. John Brennan, ki je v drugem mandatu Obame vodil obveščevalno službo Cia, pa je dejal, da je atentat »kriminalno in izredno neodgovorno dejanje, ki prinaša tveganje smrtonosnega odgovora in novega vala regionalnih konfliktov«. Irancem je priporočil, naj se držijo nazaj in počakajo na prihod Bidnove administracije.
Po besedah Hamneja in tudi nekaterih analitikov smrt Fahrizadeha sicer ni usodna za iranski jedrski program, saj da je že tako razvit, da ni odvisen od ene osebe. Vendarle, Fahrizadeh je veljal za vodjo programa in za človeka, ki bi Iran lahko popeljal do izdelave jedrske bombe, če bi se država za to odločila.
