Za knjigo je, kot je poudarila pisateljica, »v določenem smislu zaslužna pandemija«. »Med karanteno sem začutila, da moram urediti svoje esejistično delo, pa ne le iz zadnjih let, temveč tudi iz preteklosti,« je povedala.
V zbirki esejev, ki jih je poimenovala po govoru ob prejetju Nobelove nagrade, je spregovorila tudi o ozadju svojega literarnega ustvarjanja, kar zanjo ni lahka naloga. Pri tem navaja njene besede: »Pisanje je pekel, nenehna preizkušnja, dušenje, ki te utrudi in usloči hrbet...« A obenem pisateljica pisanje opisuje tudi kot nebeško. »Da ti občutek moči, podari ti stalen hobi in te prisili, da na svet gledaš iz drugega zornega kota.«
Olga Tokarczuk je bila za Nobelovo nagrajenko za literaturo razglašena leta 1918. Nagrado za »narativno imaginacijo, ki z enciklopedično strastjo predstavlja prestopanje meja kot obliko življenja«, ji je Švedska akademija izročila leto pozneje. Leta 2018 namreč zaradi spolnega škandala znotraj akademije Nobelove nagrade za literaturo niso podelili. Pisateljica je bila leta 2013 nagrajena z vilenico, je pa tudi dobitnica mednarodnega bookerja za knjigo Beguni.
