Preberite še:

• Analitiki vidijo spopad za interpretacijo

• Trump in Janša sta zmagala, trdita Trump in Janša

• Brez knockouta za populizem

Da vsak glas šteje, se morda sliši kot predvolilna parola. Ampak včeraj v Združenih državah ni bilo videti tako. V zadnjih petih zveznih državah, kjer se je odločalo o zmagovalcu predsedniških volitev, so do glasu natančno spremljali gibanje razlike med republikancem Donaldom Trumpom in demokratom Joejem Bidnom. Večina pozornosti pa je bila namenjena Pensilvaniji. Tam so namreč napovedovali preštetje večine od preostalih 370.000 glasovnic, Bidnova kampanja pa je računala, da bi se rezultat s tem lahko odločilno nagnil v njen prid. Trump je v tej zvezni državi sicer vodil za 109.000 glasov (od približno 6,4 milijona preštetih), toda njegova prednost je iz ure v uro kopnela, ko so naknadno prihajali rezultati štetja glasovnic po pošti in bolj demokratskih okrožij. Še v sredo je imel denimo več kot osem odstotnih točk prednosti, sinoči je znašala 1,7 odstotne točke. Veliko je bilo volilne matematike, jasno pa je bilo dvoje: da Bidnova zmaga v Pensilvaniji demokratu prinaša predsedovanje, Trumpova pa republikanca ohranja v igri za drugi mandat.

Biden je imel namreč že včeraj v žepu 264 elektorskih glasov, Trump 213. Za demokrata je bila tako najočitnejša pot do osvojitve vsaj 270 elektorskih glasov zmaga v Pensilvaniji, ki ima 20 elektorjev. Druga najbolj verjetna pot je bila zmaga v Nevadi in Arizoni, kjer je vodil in ki imata skupaj 17 elektorskih glasov. V Georgii in Severni Karolini je vodil Trump, a tudi tam je njegova prednost kopnela. Pozitivni trend je predsednik včeraj beležil v Arizoni, kjer je nekoliko zmanjšal zaostanek.

(Infografika: Mojca Gorjan in Andreja Židanik)

Tožbe v več zveznih državah

Vendar tudi ko bodo vse te države postavile piko na i štetju oziroma ko bodo ameriške televizije in agencija Associated Press razglasile zmagovalca (gre za njihovo arbitrarno odločitev, formalno pa rezultate volitev zvezne države potrjujejo na različne datume), to ne bo nujno konec tekme. Trumpova kampanja je vložila vrsto tožb v doslej štirih zveznih državah, mogoče so še nove. V Nevadi, denimo, njegova pravniška ekipa trdi, da je glasove oddalo 10.000 ljudi, ki da tam ne živijo več. Trump je v Nevadi zaostajal za 0,9 odstotne točke.

Njegova kampanja je napovedala zahtevo po ponovnem štetju vseh glasovnic v Wisconsinu, kar je mogoče, če je razlika med kandidatoma manjša od ene odstotne točke. Včeraj je znašala 0,6 odstotne točke, peščico rezultatov so še čakali. V Georgii je Trumpova kampanja vložila zahtevo po ustavitvi štetja glasovnic, ker naj bi v enem od okrožij njihov predstavnik videl, da je nekdo v štetje dodal 53 glasovnic. Sodnik je zahtevo zavrnil, Bidnova ekipa pa je trdila, da gre za serijo tožb brez podlage.

In če bodo Bidna televizije razglasile za zmagovalca, to ne pomeni, da je to tudi formalno postal. Postopek je namreč tak, da se po uradni potrditvi rezultatov v vseh zveznih državah šele decembra zbere vseh 538 elektorjev iz vseh ZDA in ti glasujejo za predsedniškega kandidata, ki je v vsaki posamezni zvezni državi zmagal, kar je sicer bolj formalnost. Rezultate pa v začetku januarja potrdi senat.

Trumpova kampanja je medtem že izgubila volilni tožbi v Michiganu in Georgi, saj sta tamkajšnji državni sodišči zavrgli tožbi kampanje predsednika zaradi domnevnih nepravilnosti pri štetju glasovnic torkovih volitev kot neutemeljeni in brez dokazov. Trumpova kampanja je napovedala še tožbo v Nevadi in po potrebi še drugje.

Nove trditve o goljufijah in demonstracije obeh strani

Ob tem je Trump včeraj nadaljeval s sejanjem dvoma o rezultatih in trdil, da se dogajajo goljufije. »Ustavite prevaro!« je zapisal na twitterju in zatrdil, da ne bo štel noben glas, ki je prišel po zaprtju volišč. »Zmage v vseh državah, ki so jih nedavno pripisali Bidnu, bomo spodbijali na sodiščih zaradi goljufij… Veliko dokazov – preverite medije,« je zapisal. Upravitelji na twitterju so več sporočil označili z opozorilom o sporni vsebini. Po elektronski pošti pa je njegova kampanja poslala sporočilo s trditvijo, da »če bi šteli samo veljavne glasove, bi zlahka zmagal! Če štejejo nezakonite in pozno prispele glasove, pa nam volitve zlahka ukradejo!« Zdi se, da je urejen prenos oblasti v primeru Bidnove zmage nekoliko pod vprašajem.

Poobjavil je tudi članek na desničarskem portalu Breitbart, med drugim tudi navedbe nekdanjega pravosodnega ministra zvezne države Nevada Adama Laxalta, da bi Trump zmagal, če ne bi bilo glasovnic po pošti. Sporno mu je tudi, da privrženci Trumpa ne smejo nadzorovati procesa štetja glasovnic, kar da so demokrati v državi načrtno uvedli 90 dni pred volitvami.

V več mestih so potekali protesti ene in druge strani. Trumpovi privrženci so se v več mestih zbrali pred poslopji, kjer volilne komisije preštevajo glasove. V Detroitu so po poročanju New York Timesa zahtevali, da preštevanje prekinejo, četudi je Trump v Michiganu zaostajal in so televizije zmago že prisodile Bidnu. Na drugi strani so privrženci demokrata v več zveznih državah zahtevali, da se štetje nadaljuje. V Phoenixu, New Yorku in Minneapolisu so z vzklikanjem ponavljali znano parolo: da vsak glas šteje …

Oborožen podpornik Donalda Trumpa pred poslopjem volilne komisije v arizonskem okrožju Maricopa (foto: Reuters)

Včeraj so bili se je pred poslopjem volilne komisije v Arizoni zbrala večja skupina Trumpovih podpornikov, med katerimi jih je bilo več s strelnim orožjem. V Arizoni je namreč strelno orožje dovoljeno vidno nositi v javnosti.

Wisconsin in Michigan ključna

Wisconsin je bila sicer druga zvezna država na letošnjih volitvah, ki je spremenila barvo v primerjavi s prejšnjimi volitvami in iz republikanske postala demokratska (druga je Arizona).

Demokratom upe dviguje podatek, da je med preostalimi glasovi v ključnih okrožjih velik delež tistih, ki so prišli po pošti, pri čemer so v tem pogledu zaenkrat več kot tričetrtinsko uspešni. Biden je sicer kmalu po zmagi v Wisconsinu stopil pred ameriško ljudstvo. Demokracija je srčni utrip tega naroda, je dejal, in poudaril visoko udeležbo na letošnjih volitvah. Kljub pandemiji novega koronavirusa je namreč glasovalo rekordno število Američanov, in sicer več kot 150 milijonov. Biden je dejal, da demokratski tabor še ni na točki, ko bi lahko razglasil zmago, a da glede na dosedanji potek štetja glasov verjamejo v končni uspeh. »Enako požrtvovalno se bom trudil tako za tiste, ki so volili zame, kot tudi tiste, ki niso volili zame. Sedaj je potrebno prešteti vsak glas. Nihče nam ne bo vzel naše demokracije,« je bil odločen.

Spregledani rdeči privid

Volilni dan se je sicer bolje začel za Trumpa. Rezultati so v rdečo barvo republikancev ovili prve ključne države – najprej Florido in Ohio, potem pa tudi Iowo in Teksas. Izid volitev v Teksasu, tej sicer tradicionalno republikanski državi, je bil letos presenetljivo tesen, a si je Trump pred demokratskim izzivalcem že zagotovil neulovljivih 620.000 glasov prednosti, s tem pa pomembnih 38 elektorskih glasov. Vse to je hitro vneslo nejevero in dvom o tem, da so raziskave javnega mnenja v zadnjih tednih in mesecih vendarle ustrezno izmerile razpoloženje Američanov v nasprotju z letom 2016. Napovedovale so namreč vsaj večjo konkurenčnost Bidna, če že ne zmage.

Poleg tega je Trump konkretno povedel v državah za »modrim zidom«, ki ga je uspešno razbil leta 2016 – v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu. Razlog za to vodstvo je bil ta, da so tam najprej šteli glasovnice s samih volišč, tam pa je v povprečju višja udeležba republikanskih volilcev. Šele nato so šteli glasovnice po pošti in oddane predčasno. Ustvaril se je torej tako zelo napovedovani rdeči privid: sprva precejšnje vodstvo Trumpa, ki pa ni bilo realno. Trumpu sicer pred nadaljevanjem štetja glasov od modre trojke ostaja le še Pensilvanija. Zanimivo je bilo sicer tudi, da je televizija Fox News, sicer podpornica aktualnega predsednika, dokaj zgodaj razglasila zmago Bidna v Arizoni, kar je povzročilo ogromno nejevolje v Trumpovem kampu. Je pa izid obveljal.

Trump sredi noči kar sam razglasil zmago

Vendar predsednik privida ni videl. V Beli hiši je v družbi kakšnih 250 ljudi, ki po poročanju ameriških medijev niso nosili mask, spremljal razplet. Okoli pol tretje zjutraj, ko je v državah modrega zida še vodil in bi – če bi tako ostalo – skoraj zagotovo zmagal, pa je stopil pred mikrofone. »To je zagotovo novinarska konferenca ob najbolj pozni uri,« se je najprej pošalil. »Odkrito povedano smo na teh volitvah zmagali. Kar se dogaja, je prevara na račun ameriškega ljudstva,« je predsednik sejal dvom o poštenosti volilnega procesa države, ki se šteje za zastavonošo demokracije. »Šli bomo na vrhovno sodišče. Hočemo, da se vse glasovanje ustavi,« je dejal.

Kaj je s tem mislil, ni jasno – v tistem trenutku so bila volišča že povsod zaprta. Je pa zato že pred volitvami ves čas trdil, da preštevanje glasovnic po pošti tudi več dni po volitvah odpira vrata prevaram, in bil prepričan, da se bodo te tudi zgodile. Trump je namignil, da naj bi »njegovi nasprotniki« skušali na ta način dostaviti »še na desetine milijonov glasovnic«, pred tem pa je prek twitterja demokrate že obtožil, da želijo »ukrasti volitve«. Twitter je njegov tvit prekril z opozorilom, da je »nekaj ali pa vsa vsebina v tem tvitu sporna in lahko bila zavajajoča glede volitev ali drugega državljanskega procesa«. Za ogled tega tvita je zato potreben še en klik.

Poskus odvzema demokratičnih pravic

V Bidnovem taboru so se na poziv Trumpa, da zaustavi glasovanje, odzvali z ogorčenjem. »Gre za odkrit poskus odvzema demokratičnih pravic ameriškim državljanom. To je nekaj nezaslišanega, saj še nikoli doslej v naši zgodovini predsednik ZDA ni poskušal Američanom odvzeti glas na državnih volitvah.« Dodali so, da se bo glasovanje nadaljevalo vse dokler ne bo preštet zadnji glas. »Tako velevajo naši zakoni. Zakoni, ki varujejo ustavno pravico Američanov do glasovanja.« Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj po našem času je pred svoje podpornike v domačem Delawaru sicer stopil Joe Biden. »Vedeli smo, da bo to dolga bitka. A poglejte – občutek je dober. Res je,« je nagovoril zbrane. »Verjamem, da smo na poti do zmage,« je optimističen, podporniki, ki so govor spremljali iz avtomobilov, pa so besede pospremili z glasnim hupanjem.

Je pa predsednikova ekipa strategov in pravnikov včeraj sporočila, da je že vložila tožbi v Michiganu in Pensilvaniji, v Wisconsinu, kjer je bila razlika vsega 20.000 glasov, pa bo kampanja vložila zahtevo za ponovno štetje glasovnic. Tožbi v Pensilvaniji in Michiganu zahtevata večji dostop opazovalcev Trumpove kampanje do lokacij, kjer poteka preštevanje glasovnic. Posebej v Pensilvaniji Trumpova kampanja zahteva tudi, naj vrhovno sodišče države odloči, ali glasovnice, ki pridejo na volišča tri dni po koncu volitev, veljajo. Trumpova kampanja je včeraj prav tako pošiljala elektronska pisma s prošnjami za finančno donacijo. Eno se je glasilo takole: »Demokrati bodo skušali UKRASTI volitve. Predsednik Trump potrebuje TEBE, da poseže vmes in UBRANI rezultate.« Kako naj bi to storil?

Dr. Boštjan Udovič, profesor na katedri za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, je ocenil, da Trump s pritožbo na sodiščih lahko poskusi, saj gre za legitimno potezo. A obenem meni, da do tega ne bo prišlo in ga bodo v tej nameri skušali ustaviti. Če bi se tega vendarle poskušal lotiti, pa bodo institucije v ZDA, ki dobro delujejo, dovolile štetje glasov do konca in se še kasneje lotile morebitne pritožbe Trumpa, je ocenil. »Že pravniki, ki so pomagali Georgeu Bushu, so povedali, da je treba najprej glasove prešteti do konca, šele nato se lahko lotiš takšne zadeve, kot je pritožba,« je dejal. Vodja ekipe Bidnovih pravnikov Bob Bauer pa je republikanski strani odvrnil, da bodo »branili glasovanje, po katerem je bil Joe Biden izvoljen za predsednika«. Dejal je, da so pripravljeni na vsak sodni izziv, kar gotovo drži – obe strani sta se pravdali že med kampanjo in se pripravljali na možnost, da bo tako tudi po zaprtju volišč.

Na terenu mirno, na spletu zavajanja

Tuji mediji za zdaj poročajo, da je volilni dan v ZDA na terenu potekal večinoma mirno, so pa v ZDA vseeno pripravljeni na morebitne izgrede. Vodstvo Republikanske stranke je svoj volilni štab prav zaradi bojazni pred izgredi preselila s svojega sedeža na tajno lokacijo. Hkrati so se na spletu pojavile zavajajoče objave o lažnih manipulacijah z volilnimi glasovi. Med drugim se je prek twitterja pričela širiti lažna novica, da je član volilne komisije v Pensilvaniji iz volilnih skrinjic odstranil in zavrgel več kot 100 glasovnic, na katerih je bil označen Donald Trump. Volilna komisija je očitke že zavrgla, pričelo pa se je iskanje izvora objave. Krivca lahko čaka tudi kazenski pregon. Eni od uporabnic, ki je novico delila, pa je Twitter za 12 ur zaklenil dostop do uporabniškega računa. Podobno je ravnal Youtube, ki je včeraj zaradi predvajanja lažnih volilnih rezultatov pred zaprtjem volišč odstranil več kanalov.

Po zaprtju volišč v prestolnici so se ped Belo Hišo začeli zbirati podporniki obeh predsedniških kandidatov, prišlo pa je tudi do prerivanja s policijo. Do konflikta je prišlo, ker je policija protestnikom ukazala, naj umaknejo eno od napačno parkiranih vozil, kar pa so ti zavrnili. Bela hiša je sicer zaradi napovedanih izgredov in morebitnega nasilja obkrožena z visokim betonskim zidom.

Udeležba najvišja v zadnjih 120 letih

Predsedniških volitev se je udeležilo več kot 160 milijonov volivcev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 66,9-odstotna, kažejo podatki portala U.S. Elections Project. To je najvišja udeležba na ameriških predsedniških volitvah v zadnjih 120 letih, je tvitnil ustanovitelj portala Michael McDonald. "Predsedniške volitve 2020 so volitve z najvišjo volilno udeležbo v 120 letih," je zapisal. Leta 1900, ko je republikanski predsednik William McKinley porazil demokratskega izzivalca William Jenningsa Bryana, je bila volilna udeležba 73,7-odstotna.

Predsedniške volitve v ZDA 2020 ZDA 2020 Donald Trump Joe Biden svet politika ameriške volitve