Joe Biden je v soboto stal na odru pred kongresnim centrom v Wilmingtonu v Delawaru in skupaj z družino zrl v nočno nebo. Razsvetljeval ga je ognjemet in svetlobni napisi: Biden. Na obrazu demokrata je zaigral prešeren nasmeh. To je bila njegova noč. Nanjo je ob dveh spodletelih kandidaturah upal desetletja. Devet ur prej so ameriški mediji razglasili, da je premagal republikanca Donalda Trumpa in postal novoizvoljeni ameriški predsednik. Takšen bo namreč zdaj njegov naziv do prisege 20. januarja.
Zmaga ni bila samo njegova. Zgodovino je v soboto spisala tudi Kamala Harris, ki jo je Biden izbral za svojo podpredsedniško kandidatko. Postala bo prva ženska na drugem najvišjem položaju v državi in obenem še prva temnopolta oseba na tem položaju. Oba najvišja položaja bosta zasedla bivša senatorja – enako kot leta 2008.
»Obljubljam, da bom predsednik, ki bo poskušal povezovati, ne deliti. Ki ne vidi rdečih (republikanskih) držav, ampak samo Združene države,« je Biden v nagovoru Američanom poslal tipično sporočilo zmagovalcev. Toda to niso bili ne povsem tipičen govor ne tipične razmere: v nastopu sploh ni neposredno naslovil tekmeca, kot sicer veleva tradicija. Razlog je znan: Trump poraza za zdaj ni priznal in vztraja, da je izgubil z goljufijo. Razglasa televizij, da je postal prvi predsednik po 28 letih, ki ni bil izvoljen še za drugi zaporedni mandat, sicer ni dočakal doma. Takrat je igral golf na svojem igrišču v Sterlingu v Virginiji.
V številnih mestih po ZDA so se ljudje začeli spontano zbirati na ulicah in proslavljati Bidnovo zmago ter bili kasneje deležni kritik, ker niso upoštevali medsebojne razdalje. Po posnetkih sodeč je večina, ne pa vsi, nosila masko.
Dva meseca in pol za prenos oblasti
Zmagovalca so razglasili mediji, kar ima v ZDA dolgo tradicijo in veljavo, s tem pa se je začelo približno poldrugi mesec dolgo obdobje prenosa oblasti do Bidnove prisege 20. januarja. Dotlej državo vodi Trump. Biden je v govoru napovedal, da bo jutri imenoval skupino vodilnih znanstvenikov in strokovnjakov, ki mu bodo pomagali doreči izvedbo načrta boja proti pandemiji, ki bo temeljil na znanstvenih dognanjih. Posledice covida so Bidnu posredno pomagale do zmage, ker so škodovale Trumpu, a vendar so rezultati vzporednih volitev pokazali, da to za volilce ni bilo najpomembnejše vprašanje, kot so kazale ankete prej, ampak ekonomija.
Biden je napovedal tudi boj za zagotovitev zdravstvenega zavarovanja za družine, sploh ker je obamacare pred izzivom na vrhovnem sodišču, boj za izkoreninjenje sistemskega rasizma in za rešitev planeta pred segrevanjem ozračja. In boj za vrnitev dostojnosti. Njegova obljuba o povezovanju države pa je pred velikim izzivom, volilni rezultati spet kažejo razklanost države skoraj na pol.
Že v soboto so se začela tudi kadrovsko načrtovanje in ugibanja, kdo bo zasedel ministrske položaje v vladi, za katero je Biden obljubil, da bo najbolj raznolika v zgodovini. A ne gre le za ministre. Po ocenah nova administracija imenuje vsaj 4000 ljudi, od teh jih 1200 potrebuje potrditev senata. Zdaj bolj kaže, da bodo imeli tam večino republikanci.
Nehvaležna naloga za Kushnerja
Predsednik Trump pa je danes nadaljeval trditve, da so demokrati ukradli volitve »tam, kjer je bilo to potrebno«. Zgražal se je, da zmagovalca razglasijo mediji, ki so enako storili pred štirimi leti, in to na volilno noč, sam pa je imel hitro zatem zmagovalni govor. Letos je rezultat podobno tesen kot leta 2016, ko je Trumpu zmago v treh ključnih zveznih državah prineslo skupno manj kot 80.000 glasov.
Na twitterju se je danes oglasila tudi prva dama Melania Trump in zapisala, da »Američani zaslužijo poštene volitve. Vsak veljavni – ne neveljavni – glas bi moral šteti. Našo demokracijo moramo zaščititi s popolno preglednostjo.«
Trump napoveduje nove tožbe. Ker ne priznava poraza, je veliko oči uprtih v njegove svetovalce in v republikansko stranko. Po poročanju ameriških medijev je zet Jared Kushner predsedniku namignil, da bo verjetno treba priznati poraz (to so storili še vsi poraženci od leta 1896). Morda bi bila to naloga za šefa kabineta Marka Meadowsa, a je pozitiven na koronavirus. Neimenovani član republikanske stranke je za agencijo Reuters dejal, da bo Trump verjetno moral priznati poraz in mirno oditi iz Bele hiše, če naj ima kaj možnosti vnovič kandidirati leta 2024. Ni prvi, ki je namignil na to, četudi so štiri leta v politiki dolgo obdobje.
Zaradi Trumpovih trditev o prevarah je veliko oči uprtih v druge veljake republikanske stranke. Nekateri, kot je predsedniku zvesti senator Lindsey Graham, so Trumpa podprli, tisti bolj oddaljeni od njega so zadržani. Senator Mitt Romney (predsedniški kandidat leta 2012) je dejal, da ima Trump vso pravico izčrpati vse pravne možnosti, če misli, da se mu je zgodila krivica. Potem pa dodal: »Ne pričakujte pa, da bo mirno odkorakal v noč. To ni njegov način.«
