Ko je Goran Dragić pred nadaljevanjem sezone lige NBA v mehurčku v Orlandu razlagal, da ima Miami pravo mešanico izkušenih in mladih igralcev ter izjemno kemijo, kar jih lahko pripelje daleč, so se mnogi le nasmehnili in si mislili svoje. Podobno kot pred evropskim prvenstvom leta 2017, ko je kot kapetan Slovenije prvi govoril o zlati kolajni. Razplet dogajanja v Helsinkih in Carigradu poznamo vsi, le še štiri zmage pa ga z Miamijem ločijo od tega, da se bodo njegove napovedi znova izkazale za pravilne. Na neki način so se že, saj je moštvo s Floride prišlo daleč. Zelo daleč. Do velikega finala lige NBA. Na šesti tekmi so namreč na krilih Bama Adebaya (32 točk, 14 skokov, pet asistenc) s 125:113 porazili Boston in finale vzhodne konference dobili s 4:2 v zmagah. Dragić, ki je tokrat 13 točkam dodal sedem asistenc in tri skoke, se bo s soigralci v velikem finalu udaril z LeBronom Jamesom in LA Lakers. Prva tekma bo v noči na četrtek po slovenskem času.
»Vedeli smo, da moramo dvigniti igro v obrambi in biti bolj energični. Ob tem pa tudi nadzorovati točke Bostona, dosežene v raketi. Znova pa smo jih presenetili s consko obrambo, ki je naše dodatno orožje. Pri conski obrambi morajo vsi igralci delovati kot eno, kot da bi bili povezani z vrvico. Nam to uspeva, morda tudi zaradi odlične kemije v slačilnici. Resnično imamo izjemen odnos. Vsak bi se za soigralca vrgel na glavo,« je pozitivnega moštvenega duha, ki vlada v moštvu, znova izpostavil Goran Dragić. Slovenski košarkar je na peti tekmi finala vzhodne konference prehitel Tima Hardawaya in je zdaj organizator igre z največ doseženimi točkami v končnici v zgodovini Miamija. Številni navijači klub že pozivajo, da mora po koncu kariere upokojiti dres s številko sedem in ga dvigniti pod strop dvorane American Airlines Arena. Če mu bo z Miamijem uspelo do naslova prvaka, bo imel za to precej več možnosti.
Dragić, ki je z 20,9 točke na tekmo v končnici še vedno najboljši strelec Miamija, je bil po izjemnem uspehu precej čustven. Z moštvom s Floride, ki se mu je pridružil februarja 2015, bi se moral za šampionski prstan boriti takrat, ko sta bila njegova soigralca legendarna Dwyane Wade in Chris Bosh. Zaradi višje sile se to ni zgodilo, a sta mu predsednik kluba Pat Riley in trener Erik Spolestra obljubila, da se bo v dresu vročice še imel priložnost boriti na naslov prvaka. Ni manjkalo veliko, da bi se poleti v menjavi preselil v Dallas, a sta danes Riley in Spoelstra zagotovo hvaležna, da je posel propadel. »Vse skupaj se mi še ne zdi resnično. Prevevajo me različna čustva. Izjemno sem vesel in ponosen, da sem tukaj. Dolgo sem čakal na to priložnost. Zahvalil bi se Rileyju in Spoelstri, ki sta verjela in še verjameta vame, pa soigralcem,« je razlagal Dragić.
Kljub 34 letom ter težavam s kolenom prikazuje Dragić ene najboljših predstav v karieri. Takšne, kot jih je pred tremi leti v Helsinkih in Carigradu. »Čutim, kaj za športnika pomeni višja starost. Če hočem biti maksimalno pripravljen, se moram držati določenih stvari. Jem zdravo, veliko delam za fizično pripravljenost in se držim rutin, za katere sem prepričan, da so prave,« pojasnjuje Dragić, ki ima zaradi reprezentančnih tekmovanj z okoliščinami, kot so v Orlandu, vendarle nekaj več izkušenj kot večina preostalih košarkarjev. »Igranje v slovenskem dresu sem jemal bolj osebno, ob tem so bili vedno z nami navijači, ki so nam dajali dodatno energijo. A tudi letošnja sezona z Miamijem je posebna izkušnja. Začel sem jo na klopi za rezervne igralce, poskušal v novi vlogi uživati in pomagati mlajšim igralcem, na koncu pa sem znova eden od nosilcev. Uspeha se veselim, a naša pot še ni končana. To je eden največjih uspehov v moji karieri, v katerem poskušam uživati, hkrati pa se dobro pripravili na finale.«
