»Sploh si ne znam predstavljati, in si niti nočem, kako bi bili očitki tožilstva sploh izvedljivi,« je v zadnjem nagovoru sodišča danes izpostavila prvoobtožena v zadevi »odrezana roka« Julija Adlešič. »Pri polni zavesti in brez vpliva substanc, kakor je bilo pri meni, bi bilo to nemogoče,« je dodala. Tožilstvo ji namreč očita, da si je januarja lani s krožno žago namerno odrezala levo roko, da bi se tako dokopala do nekaj manj kot 1,2 milijona evrov zavarovalnin petih zavarovalnic, pri katerih se je v pol leta pred tem zavarovala za najvišje premije. Pri tem sta ji, tako piše v obtožnici, pomagala partner Sebastien Abramov in njegova mama Tinka Huskić Colarič, Gorazd Colarič pa da je vedel, kakšen načrt obstaja in ga ni skušal preprečiti.
»Če bi me Sebastien prepričeval v tako dejanje ali pa zgolj soglašal z njim, že zdavnaj ne bi bil nikjer v moji bližini. Ravno nasprotno – zaščititi me je želel pred vsako nevarnostjo. Če bi bil takrat tam, se to ne bi zgodilo, saj me iz strahu, da bi se mi kaj pripetilo, ne bi pustil niti v bližino žage,« je Adlešičeva stopila v bran zaročencu, ki naj bi jo »zmanipuliral« v krvavo dejanje. »Zadnjič ponavljam – nisem kriva in enako sem prepričana tudi za ostale,« je zadnje besede namenila tričlanskemu senatu s sodnico Marjeto Dvornik na čelu. Ta bo v zadevi razsodil v petek, ko bo četverico ali spoznal za krivo ali pa jih oprostil, kakor je danes predlagala celotna obramba. Tožilec za Adlešičevo zahteva štiri leta in pol zapora, za Abramova pet, za njegovo mamo štiri, za očeta pa eno leto zaporne kazni.
»Vse je zrežirano«
»Nič nisem naredila narobe. Človekovo življenje je samo eno, ga je pa najlažje uničiti po krivem,« je očitke tožilstva kategorično zanikala Huskić-Colaričeva, njen bivši soprog pa je znova opozoril na pritiske policije, zaradi katerih naj bi v preiskavi lagal, da si je Julija roko odrezala načrtno. »Karkoli povem, se mi ne verjame. Kar sem povedal na obravnavi, je resnica, na zaslišanju v preiskavi sem bil pod močnimi pomirjevali, strah me je bilo kriminalistov. Vse je konstrukt, vse je zrežirano. Bila je nesreča, z nikomer se nisem o ničemer dogovarjal,« je ponovil Colarič. Kriminalisti ga v civilnih avtih bojda še danes obiskujejo in ga skušajo zastrašiti, njihov osnovni namen pa je očrnitev njegovega sina Abramova. Četverica zagovornikov si je skupna, da sodišče ni potrdilo nobenega dokaznega predloga obrambe, niti rekonstrukcije z isto žago, ki bi naj pomagala pri razčiščevanju, ali je taka nesreča sploh možna.
Boris Grobelnik, odvetnik prvoobtožene, je ponovil, da si nobena normalna oseba ne bi mogla storiti česa tako zavržnega, v maratonski zaključni besedi pa se je najbolj razgovoril Mitja Pavčič, zagovornik Abramova. Po njegovem je zgodba tožilstva bolj kot realnemu dogodku podoben scenariju osnovnošolske predstave ob koncu leta, in je zato nesprejemljiva in neživljenjska. »Da bi se naredila za invalidko do konca življenja, je tudi v neskladju z Julijino osebnostjo. Splošno znano je, da je rada zelo lepo urejena, želi biti atraktivna. Želi biti opažena, nikakor ne skažena,« je pojasnil. »Med njima je samo velika ljubezen, naklonjenost, Abramov je do nje zaščitniški, prepričan sem, da ne bi nikoli dopustil, da bi se ji kaj takega zgodilo,« je Pavčnik še pojasnil o domnevni manipulaciji njegove stranke, zato je sodišču predlagal oprostilno sodbo. Enako tudi ostali trije zagovorniki.
Pritožbe napovedali še pred sodbo
Colaričev zagovornik v petek pričakuje »neugoden razplet«, na katerega se bo pritožil, zagovornik Adlešičeve pravi, da bi bila poštena le oprostilna sodba, a bodo tudi drugačno mnenje sodišča spoštovali (in se nanj pritožili), odvetnik Abramova pa je v primeru obsodilne sodbe prav tako napovedal pritožbo. Obramba je sicer prepričana, da se je sodni senat o (ne)krivdi četverice odločil takoj zatem, ko so slišali za njihove stranke obremenilni izpovedbi Colariča in njegove partnerke Silve Hafner v preiskavi, ki sta jih kasneje preklicala. Po mnenju Colaričevega odvetnika pa je šlo za protizakonito zaslišanje, saj da nobeden od njiju zaradi zdravstvenih težav ni slišal pravnega poduka, ki ga tudi nista razumela.
