»Zdaj si bom odžagala roko. Tako sem se odločila in tako bo. S svojim telesom lahko delam, kot mi paše,« je Silva Hafner aprila lani med zaslišanjem pred preiskovalno sodnico citirala Julijo Adlešič. Na sodišču je Hafnerjeva danes molčala. Kot izvenzakonski partnerici Gorazda Colariča, soobtoženega v primeru 'odrezana roka', ji kot priviligirani priči namreč ni treba pričati. Adlešičevi tožilstvo očita, da si je januarja lani namenoma odrezala levo roko, da bi tako dobila denar od več zavarovalnic. Pri poskusu goljufije naj bi ji pomagali že omenjen Colarič, njegova nekdanja soproga Tinka Huskić Colarič ter njun sin in partner prvoobtožene Sebastien Abramov.
Sodeč po zaslišanju Hafnerjeve aprila lani, ki ga je danes prebrala sodnica Marjeta Dvornik, sta Adlešičeva in Abramov na Veliki Osolnik k njegovemu očetu in partnerki prišla že decembra, nekaj dni pred krvavim dogodkom. Takrat sta jima prinesla lista z navodili o tem, kaj mora dvojica na »dan D« povedati policistom. »Da je bila nesreča, bi morala povedati. Na nek način sta nama zagrozila,« je bila prepričana Hafnerjeva. Tisti dan sta si tudi ogledala žago. Nekaj dni zatem, 4. januarja, je Julija na njun dom prišla sama. »Ko je rekla, kaj si bo storila, sem v joku odšla v hišo, Gorazd jo je prosil, naj tega nikar ne počne, saj bojo vsi šli v zapor. Ostala sem not, ker krvi ne prenesem,« je takrat pripovedovala. Slišala je »au«, šla ven, odrezana roka je bila že povita. »Kričala je, se tresla, bila je prisebna, hotela je, da jo čim prej odpeljeva v bolnišnico,« je opisovala dogajanje tik po rezu roke. Stavke, obremenilne za obtožence, je četverica obtoženih spremljala različno. Adlešičeva stoično, Abramov je tu in tam v nestrinjanju odkimal z glavo, njegova mama se je prijemala za glavo. Tudi Colariču slišane besede niso bile všeč, pa četudi je sam aprila lani pripovedoval zelo podobno zgodbo. A je prejšnji teden vse zanikal. Bila naj bi namreč proizvod pritiskov policije.
Pred tričlanskim sodnim senatom so se danes zvrstili še agenti zavarovalnic Vzajemna, Sava, Ergo, Wiener Städtische, Merkur in Grawe. Večino polic so sklenili Adlešičeva, Abramov in njegova mama, zavarovalni agenti se posebnosti pri sestankih z njimi ne spominjajo. Trojica se je malce sumljiva zdela samo zastopnici zavarovalnice Grawe, saj se jim je s sklenitvijo zelo mudilo. »Po podpisu me je Adlešičeva večkrat poklicala in spraševala, kdaj bo prišla pogodba. Bili so pritiski,« se je spominjala. Na vprašanje tožilca, ali se ji je zdelo kaj čudnega pri celotni zadevi, pa je odgovorila: »Tako mlada punca je toliko vedela o zavarovanju. Moj sin, ki študira pravo, ne ve toliko. Pa tudi za zelo visoko zavarovalno vsoto je šlo.«
Adlešičeva ostaja v priporu
Tožilstvo obtoženim očita, da so si z goljufijo skušali prilastiti zaravovalnine v višini 1,2 milijona evrov, obramba pa vztraja, da gre za nerealno oceno. Obtoženci se hudujejo, da imajo zaradi operiranja medijev s po njihovem napačno številko, sami še toliko več težav, zato želijo, da se dokončno ugotovi, koliko denarja bi v teoriji sploh lahko dobili. »Prav v nobenem primeru ne bi nastalo toliko škode, številko bi morali vsaj prepoloviti,« ocenjuje Mitja Pavčič, zagovornik Abramova. »Znesek temelji na dokazih iz preiskave, dokumentov in zaslišanja prič,« mu odgovarja tožilec Sedin Kičin, ki je nasprotoval tudi prošnji odvetnika Borisa Grobelnika (odvetnika Adlešičeve), naj se njegovi stranki odpravi pripor. »Je nesorazmerno dolg, slabo vpliva na zdravstveno stanje moje stranke, ki ji ni zagotovljena normalna zdravstvena oskrba, zaradi česar bo imela bistveno težje posledice, obenem pa ima še vedno hude bolečine,« je nagovoril sodišče. Vztraja, da ponovitvene nevarnosti ni, saj so zavarovalne police nične, ker je Adlešičeva v stečajnem postopku, pa novih zdaj ne more sklepati. Sodnica Dvornikova je predlog Grobelnika zavrnila kot neutemeljen in pripora ni odpravila, kar je spodbudilo krajši nastop Abramova. »Prosim vas, spustite jo ven, na svobodo, če le lahko, da se lahko zdravi. Sam bom ostal not, nič se ne bom pritoževal!« je neuspešno rotil sodnico. Adlešičeva je, kot doslej, dogajanje spremljala v tišini.
