Senatorica Kamala Harris, ki je svojo neuspešno kampanjo za predsedniško nominacijo demokratske stranke lani začinila z obljubo o kazenskem pregonu sedanjega stanovalca Bele hiše Donalda Trumpa, je vseskozi kotirala kot možna izbira Joeja Bidna, ki pa je do torkovega klica vzdrževal strogo konspiracijo. Na splošno je vladalo prepričanje, da bo za podpredsedniško kandidatko izbral žensko, visoko na »stavnicah« pa so bile Obamova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice, guvernerka Michigana Gretchen Whitmer, senatorice Tammy Duckworth, Elizabeth Warren in Tammy Baldwin iz Illinoisa oziroma Massachusettsa in Wisconsina, kalifornijska kongresnica Karen Bass ter še vsaj pet drugih uglednih demokratk.
Varna Bidnova izbira
Špekuliralo se je tudi z bivšo prvo damo Michelle Obama, a je Harrisova opredeljena kot varna izbira zaradi svoje popularnosti pri demokratih in obvladovanja ostrih volilnih kampanj ter porekla v času, ko so vprašanja rasne enakosti v Ameriki posebej izpostavljena, njena stališča pa so bila široko predstavljena v konfrontaciji z Bidnom med predvolilnimi soočenji demokratskih kandidatov.
Prav slednja so na neki način njena šibka točka, saj pri nekaterih vprašanjih ni bila konsistentna, na veliko pa se je začelo govoriti tudi o njenih odločitvah na položaju pravosodne ministrice v Kaliforniji, ko je enostavno pospravljala v predal dokazila o napačnih obsodbah in nedolžne obsojence puščala za zapahi. Mlado, levo usmerjeno krilo demokratov tega še ni pozabilo, a je očitno Biden podkrepil svoje k politični sredini usmerjene misli in izbral kandidatko, ki bo pritegnila sredinske temnopolte volilce, ženske s srednjo izobrazbo in belopolte v predmestjih. Da prihaja iz najbolj čvrste demokratske trdnjave, Kalifornije, pa dokazuje, da izbire ni narekovala politična geografija z republikanci, ampak dejansko v sedanji politični areni izpostavljena spol in rasa.
Enotna podpora demokratov
Bivši predsednik Barack Obama in demokratska poraženka leta 2016 Hillary Clinton sta pozdravila Bidnovo izbiro, tako kot tudi drugi demokrati, ki so izpadli v tekmi za predsedniško nominacijo ali pa so se vrteli v »bobnu« za podpredsedniški položaj. Predsednik Trump pa je Harrisovo hitro označil za zlobno ter ji napačno pripisal, da je »najbolj liberalna oseba v senatu«. Ameriški mediji so v kalifornijskih arhivih sicer hitro izbrskali, da je Trump prispeval skupaj 6000 dolarjev za njeno izvolitev na položaj kalifornijske pravosodne ministrice v letih 2011 in 2013.
Trumpovim privržencem pa se je tokrat dal v zobe 77-letni Biden sam s precej neposrečeno objavo klica Harrisovi po sprejeti odločitvi, da bo njegova kandidatka za podpredsednico. Na instagramu je videti, da ima ob prenosniku in pametnem telefonu za povezavo s kalifornijsko senatorico še »plonk listek« z razvidnim zapisom, »izbral sem te« in »trije razlogi«. Posnetek naj bi razkrival še, da je v videoklepetu sodelovala še tretja oseba, kar je bil povod za ugibanja, v kolikšni meri je predsedniški kandidat še pri stvari. Že nekaj časa namreč krožijo govorice, ki jim prikimava tudi Trump, da se Biden z mislimi včasih izgublja in da v primeru glede na ankete verjetne izvolitve ne bo dokončal štiriletnega mandata.
V tem primeru bi ZDA dobile prvo predsednico države, ki pa se je v fazi demokratskega izbiranja podpredsedniške kandidatke javno držala bolj ob strani. Omenjena že spomladi kot favoritka je svojim privržencem sporočila, da noče nobenega lobiranja z njihove strani. »Ve, kdo sem,« je tedaj dejala namestnici kalifornijskega guvernerja Eleni Kounalakis in dodala, da ne želi vplivati na Bidna, ki da bo »opravil pravi klic«. No, po pisanju Politica je prav Kounalakisova v finalu prekršila zavezo zadržanosti in angažirala najvplivnejše Kalifornijce, da mu pomagajo pri izbiri, proti kateri naj bi se opredelil vodja Bidnovih svetovalcev, bivši senator Chris Dodd z obrazložitvijo, da Harrisova ni pokazala »nobenega obžalovanja« za svoj presenetljiv napad med že omenjenim lanskim volilnim soočenjem.
