Za desno krilo demokratov preveč liberalna, za levo preveč sredinska Harrisova je znana po odločnih volilnih kampanjah, s katerimi je zaporedoma zmagovala na kalifornijskih volitvah najprej v potegovanju za pravosodno ministrico, nato pa za senatorico. Svojo politično kariero je začela takoj po končanem študiju prava, ko ni šla po stopinjah matere znanstvenice na področju prsnega raka ali očeta profesorja ekonomije na Univerzi Stanford, ampak se je odločila za pravosodne vode in bila leta 2003 izvoljena za okrožno tožilko v San Franciscu. Njena zmaga v potegovanju za pravosodno ministrico Kalifornije leta 2010 je bila tesna, republikanca Steva Cooleyja je premagala za manj kot odstotno točko, gladka pa je bila njena reelekcija štiri leta pozneje. Iz tega obdobja jo spremlja glas trde roke do obsojencev, ko niti ni bila pripravljena resno preučiti sodb, za katere se je pozneje izkazalo, da so v ječi končali nedolžni državljani.
Sredinska liberalka
Njene ambicije so segale višje, kalifornijski zakon o predvolitvah brez strankarske oznake in s prvima dvema na samih volitvah ji je omogočil, da je izzvala strankarsko kolegico Lorreto Sanchez z 20-letnim stažem v predstavniškem domu ameriškega kongresa, ki se je odločila, da je čas za preselitev v senat. Harrisova si je leta 2016 gladko odprla pot v zgornji kongresni dom, saj jo je podprlo skoraj 62 odstotkov volilcev. Njena dediščina iz še ne štirih let v senatu je podpora zdravstveni reformi in postopni legalizaciji marihuane, utrjevanje poti do državljanstva za nezakonite priseljence v ZDA ter zavzemanje za prepoved polavtomatskega orožja, davčno reformo z višjimi davki za bogate in podobne liberalne cilje. Na zaslišanjih v odborih se je zaradi tožilskih izkušenj izkazala za ostro in neizprosno zasliševalko, pri potrjevanju Bretta Kavanaugha, Trumpovega nominiranca za vrhovnega sodnika leta 2018, je doživela predsednikov izpad z izjavo: »Ona je najbolj zlobna, najbolj strašna in najbolj nespoštljiva od vseh v senatu.«
Ko se je lani odločila za predsedniško kandidaturo, je obveljala za kandidatko z resnimi možnostmi za uspeh. Gneča tekmecev v politični sredini, kjer je glasove pobiral predvsem Biden, jo je pripeljala do odločitve, da se ostro spopade z njim, glede na svoj izvor pa si je za izhodišče izbrala njegov odnos do rasne politike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Že takrat v senatorski vlogi je Biden tedaj medlo podprl zvezno odpravljanje rasne segregacije s prevozom temnopoltih otrok v donedavna belske šole, ki so praviloma veljale za boljše. Kot ena tedanjih nebelih šolark mu je postregla z lastnimi grenkimi izkušnjami.
Vrnitev med zvezde
Zvezdniški trenutek je bil kratkega veka, že decembra lani se je zaradi pomanjkanja podpore in donatorskega denarja umaknila iz kampanje, spomladi letos pa nato odločno podprla Bidna, ki je pravzaprav že dobil glavno bitko s samooklicanim socialistom Berniejem Sandersom.
Harrisova, ki razume tudi nekaj tamilščine, je z dve leti mlajšo sestro Mayo, prav tako pravnico in politično analitičarko na kabelski televiziji MSNBC, rasla v okolju tako baptistične cerkve kot hindujskega templja. Njeno ime Kamila v sanskrtu predstavlja lotos, po ločitvi staršev pa se je z materjo in sestro preselila v kanadski Montreal in maturirala na šoli v Quebecu, preden se je vrnila v ZDA na Univerzo Howard v Washingtonu. Harrisova je od leta 2014 poročena z odvetnikom Douglasom Emhoffom in mačeha njegovima otrokoma iz prejšnjega zakona, spisala pa je tudi knjigo za otroke z naslovom Superheroji so vsepovsod. de
