Rojstvo otroka je nekaj posebnega in nepozabnega. Čeprav svojega nimam, pa se nekaterih rojstev še kako dobro spomnim. Ali natančneje, datumov. Zdaj pa nagradno vprašanje: kaj je skupnega nekdanjemu nogometnemu zvezdniku Lilianu Thuramu, pisatelju Nicolasu Farguesu, pevki Vanessi Paradis in igralcu Davidu Charvetu? Potrebujete pomoč? Vsi po vrsti so rojeni v Franciji, in to vsi istega leta – 1972. Njihova slava sicer počasi bledi, a leto 1972 ostaja še kako dobro v mojem spominu. Tedaj se je namreč rodil renault 5 ali petka po domače.
Kar malce sram me je priznati, da me potem, ko sem leta 1990 opravil vozniški izpit, ni zapeljala do te mere, da bi si jo želel v svoji garaži, kot so si jo množice Slovencev, pripravljene nanjo čakati tudi po več mesecev. Imeti avto »Made in Slovenia« ni bilo kar tako. V njej pač nisem prepoznal (črnolase) lepotice, ki bi jo tako zelo rad povabil na zmenek in si želel, da se iz njega razvije nekaj več kot samo nedolžen poljub. A če ni osvojila mene, je osvojila srce mojega dobrega prijatelja. Rumeno obarvano si je ogledoval iz dneva v dan, a nikoli ni zbral dovolj poguma, da bi jo nagovoril. Ne nje, njenega lastnika, sicer znanega slovenskega relista.
Ker se občutka, da sem ji storil krivico, vse do današnjih dni nisem znebil, sem se odločil, da jo končno le povabim na zmenek. Bilo je hitro in impulzivno. Ko sem spoznal njenega lastnika, ki ga je omrežila do potankosti, pa sem si na neki način želel, da bi tudi mene. Modro obarvana petka je bila nekaj posebnega. Stara je bila 30 let, kar je pomenilo, da gre za drugo generacijo, ki so jo v petvratni različici podaljšali na 3,65 metra. Ker je imela tudi zadnji par vrat, je bil dostop do zadnje klopi enostaven, tam pa za dva odrasla kljub skromnim dimenzijam dovolj prostora. Kaj vse je hormonov polni mladi par lahko tam počel… Ko odprem voznikova vrata in zasedem mesto za velikim dvokrakim volanskim obročem, ki nima servo podpore, posebnega udobja ne pogrešam. Notranjost pač ponuja veliko (trde) plastike na armaturni plošči in v vratih, ki najverjetneje že pred desetletji ni delovala pretirano kakovostno. Ročica menjalnika s petimi stopnjami je velika, njegovo delovanje pa natančno in lahkotno, kot je lahkotna tudi vožnja, če vam je seveda udobje pomembnejše od dinamike: 1100-kubični motor s 46 konji moči (34 kW) namreč omogoča hitro vožnjo, saj petka ne sodi med težkokategornike (tehta okoli 700 kilogramov). Kaj hitro, prehitro. »Peljal sem jo tudi že s hitrostjo 180 kilometrov na uro,« mi zaupa »inštruktor« Aleksander Vičič, a mu raje verjamem na besedo, kot da bi to sam preizkusil. »Ko dežuje, pa ne smeš biti preveč pogumen, sicer lahko zletiš s ceste,« me še opomni in doda, da morajo biti za bolj dinamično vožnjo skozi ovinke, ki se pozna pri bočnem nagibanju karoserije, pnevmatike kakovostne.
Med manevriranjem ugotavljam, da je preglednost dobra, sedež z vzglavnikom mehak in udoben, bi si pa želel nekaj več bočnega oprijema. Kot da sedež vozniku sporoča, da bolj športne vožnje ne odobrava. Pa ne samo sedež. »Poraba goriva je 10 litrov,« izvem in preračunavam, koliko bo lastnika stala 4000 kilometrov dolga pot do Moskve in nazaj, če jo bo v skladu z željami izpeljal.
Svet ni eden, svetova sta dva, je bil pred 20 leti slogan slovenskega internetnega ponudnika. Kako prav so imeli, me prešine, ko se iz petke prestavim v sodobnega renaulta, s samodejnim menjalnikom in pametnim tempomatom. Je renault 5 sploh še avto? Za 1229 Slovencev, ki ga imajo še vedno registriranega, dileme seveda ni. So pa pretečena leta od petkinega rojstva dokaz, kako zelo smo napredovali. Zdaj še bolj verjamem, da bom dočakal dan, ko bomo z avtomobili leteli…
