9509
starodobnih vozil, od tega 6181 osebnih vozil in 2390 motornih koles, je bilo konec leta 2019 registriranih v Sloveniji.
13.400 €
v skladu z raziskavo Mednarodne organizacije starodobnih vozil FIVA porabi posameznik za nakup starodobnika, za obnovo še 11.000 evrov, pri prodaji pa v povprečju zasluži 5200 evrov.
Trudimo se, da starodobniki ne bi ostali zgolj v muzejih, moramo jih obdržati na cesti, kjer je njihovo mesto. So motorna vozila, ne slike za na steno. Gre za zgodovino, s katero so povezane številne zanimive zgodbe. Prinašajo nostalgijo, s pomočjo bogate zgodovine pa lahko marsikaj naučimo tudi mlade. Starodobnikov je na cesti malo, zato ne ogrožajo nikogar, tudi prometnih udeležencev ne, prav tako ne onesnažujejo okolja, so vzdrževana vozila, bolj kot marsikatero sodobno.
Nataša Jerina Grom, Mednarodna zveza za starodobna vozila
Pomanjkanje obrtnih spretnosti je težava
V Sloveniji je velika težava, ker izginjajo stare obrtne spretnosti: oblikovanje pločevine, tapetništvo, mizarstvo, strugarstvo… Starodobna vozila namreč pri obnovi zahtevajo specifična znanja in ustrezne materiale, ki jih vsa moderna tehnologija in moderni materiali ne morejo nadomestiti. Brez ustreznega izobraževanja mladih bodo obrti pozabljene, starodobna vozila pa nepravilno restavrirana ali pa sploh ne. Zato je veliko držav začelo izobraževalne programe v sklopu strokovnih šol in univerz, s katerimi poskušajo preprečiti pozabo teh obrti, mladim pa ponuditi možnost zaposlitve.
55
let je povprečna starost lastnika starodobnega vozila, v večini so moški.
80 %
znaša popust pri plačilu cestnine in 90 odstotkov pri zavarovanju, če ima vozilo status starodobnika.
36
dni je trajal 14.000 kilometrov dolg reli od Pekinga do Pariza, na katerem sta lani z 80 let starim buickom special series 40 nastopila Slovenca Jože Zalar in Blaž Stefanija.
2
organizaciji sta v Sloveniji pristojni za izdajo certifikatov za starodobna vozila. V zvezo SVS je včlanjenih 46 društev, v SVAMZ pa več kot 60 klubov, društev in muzejev.
