Tako izraz kralj pomeni toliko kot legenda ali celo nekaj več. Največji med nekronanimi kralji je kralj rokenrola Elvis Presley. The King, kot pravijo. Mi smo jih našli še devet, ki so največkrat povezani s posameznimi glasbenimi žanri.

Elvis Presley, kralj rokenrola, ZDA

Legendaren ameriški pevec (1935–1977) si je naziv kralj rokenrola (The King of Rock and Roll) zaslužil z mnogimi uspešnicami in pravo evforijo, ki jo je povzročil s svojo muziko v petdesetih letih. A malo manj uradnih kraljev rokenrola je še nekaj: Chuck Berry, Fats Domino, Allan Freed, Bill Haley in Little Richard, res pa je, da je Presley tudi The King, torej kralj vsega, kar se je zgodilo v moderni popularni glasbi. Po neuradnih informacijah naj bi Presley po vsem svetu prodal okoli milijardo in pol malih, velikih in digitalnih plošč. Izdal je 117 malih plošč, ki so bile v 33 primerih na prvih mestih največjih lestvic. Na prvih mestih je imel nešteto svojih skladb. Že njegova prva velika plošča iz leta 1956 je bila na prvem mestu tako v ZDA kot v Angliji, z nje pa so izvrstno prodali še pet malih plošč. Sedem studijskih albumov in še enega živega je imel na prvih mestih največjih lestvic, še petkrat je bil prvi z albumi, ki so podpirali njegove filme. Jasno, Elvis je bil tudi uspešen igralec, nastopil je v več kot 30 kičastih hollywoodskih filmih.

Carlos Gardel, kralj tanga, Argentina

Kralj tanga Charles Romuald Gardès (1890–1935) se je kot nezakonski otrok rodil v francoskem Toulousu in se z materjo zgodaj v otroštvu preselil v Argentino. Na začetku je pel v barih in na zabavah, v tridesetih pa se je uveljavil kot pevec in skladatelj številnih uspešnic, pri nas je najbolj znana Por una Cabeza, ki jo slišimo tudi v mnogih hollywoodskih filmih. Gardel, ki ima v Argentini status božanstva, je bil tudi filmski igralec. Največje uspešnice je ustvaril med leti 1930 in 1935, ko je umrl v letalski nesreči pri Medellinu v Kolumbiji.

Paul Whiteman, kralj jazza, ZDA

Kralj jazza je tudi Louis Armstrong, poznamo pa tudi kraljico jazza, Ello Fitzgerald. Paul Whiteman (1890–1967) je imel svoj orkester, bil je dirigent in skladatelj, predvsem pa je svojo glasbo dobro prodajal in s tem osvajal lestvice. Njegovi so evergreeni Whispering, Valencia ter Three O'Clock in the Morning. Na prvem mestu je bil s približno tridesetimi skladbami, znan je bil po mešanju klasične in jazz glasbe. V tridesetih letih 20. stoletja ga je izpodrinil swing, stroka pa se še vedno sprašuje, ali je Whiteman igral pravi jazz ali zgolj lahko glasbo.

Hank Williams, kralj countryja, ZDA

Hank Williams (1923–1953) si naslov kralja countryja deli še z nekaterimi pevci – Roy Acuff, Garth Brooks, George Strait – a glasbenik iz Alabame je eden redkih, ki imajo svoj praznik. Praznujejo ga v njegovi rodni državi, in sicer 21. septembra. Williams je vplival na Presleyja, Casha, Berryja, Dylana in celo na Rolling Stonese, čeprav je v svoji kratki karieri (umrl je zaradi prevelike doze mamil) izdal samo dve veliki plošči. Na lestvicah je imel 31 malih plošč, 11 na prvih mestih, tudi največjo Jambalaya. Veliko svetovno slavo je dosegel šele s posthumnimi izdajami.

Harry Belafonte, kralj kalipsa, Jamajka

Harold George Bellanfanti Jr. je rojen 1927 v New Yorku in je potomec staršev temnopoltih, škotskih in judovskih korenin z Jamajke, kjer je preživel nekaj let v mladosti. Belafonte je bil predvsem v petdesetih letih eden najuspešnejših ameriških pevcev. Na prvem mestu ameriške lestvice je imel dva albuma, med malimi ploščami pa sta najbolj znani Matilda ter Island in the Sun. Nastopal je tudi v filmih, drugače pa je Belafonte eden najbolj znanih ameriških levičarjev in velik nasprotnik republikancev ter podpornik Bernija Sandersa.

James Brown, kralj soula, ZDA

James Brown (1933–2006) ima kopico nazivov, ob kralju je še boter soula, brat soula št. 1, gospod dinamit, minister super težkega funka in še bi lahko naštevali. Mojster, ki je britanskim polizancem v šestdesetih pokazal, kakšen naj bo nastop v živo, je v svoji karieri posnel 144 malih plošč in več kot 100 različnih albumov. Pri nas je najbolj znan po skladbi I Got You (I Feel Good) iz leta 1965. Brown je veljal za nasilneža in je velik del svojega življenja preživel v zaporu. Po nekaterih podatkih ima devet otrok, po drugih trinajst.

Šaban Bajramović, kralj romske glasbe, Srbija

Nekateri kralji z današnje lestvice imajo svoje spomenike in eden od njih je Bajramović (1936–2008), ki ima spomenik v rodnem Nišu. V štiridesetletni karieri, ki jo je začel po tem, ko je prestal kazen, ki jo je moral odslužiti na Golem otoku, je posnel okoli 50 malih in kakih 20 velikih plošč. Velja za največjega romskega glasbenika, tudi zaradi izvedbe romskega himne Đelem, đelem (1971). Ob romski glasbi je igral tudi jazz in blues, nastopal je v štirih filmih, igral je pred Indiro Gandhi in, kakopak, pred Josipom Brozom.

Carlos do Carmo, kralj fada, Portugalska

Tudi kralj fado glasbe Carlos de Carmo (1939) ima konkurenta pri tem naslovu, to je Fernando Maurício, ki je hkrati kralj fada Mouraria (imenovanem po predelu Lizbone). Kakorkoli, fado (usoda) je baladna portugalska narodna glasba, navadno s kitaro in vokalom, mešanica muzike brazilskih sužnjev in urbanih delov Portugalske. Do Carmo, čigar mati je bila prav tako pevka fada, je začel peti v šestdesetih letih, potem pa je dosegel vse, kar lahko doseže portugalski glasbenik, tudi latino grammyja za življenjsko delo. Posnel je kar 64 albumov in 29 malih plošč.

Michael Jackson, kralj popa, ZDA

Naziv King of Pop ima samo pokojni pevec (1958–2009), najmlajši član skupine Jackson 5, kasneje pa eden najbolje prodajanih izvajalcev vseh časov. Njegov plesni pop, poenostavljeno ali komercialno obliko plesnega soula, so prodajali (in jo bodo še) v milijonih. Michael Jackson je prodal okoli 350 milijonov albumov, med njimi tudi veliko ploščo Thriller, ki velja za najbolje prodajano ploščo vseh časov. S trinajstimi skladbami je bil na prvem mestu Billboardove lestvice, osvojil je tudi isto število grammyjev.

Ricky Martin, kralj latino popa, Portoriko

Kraljev latino muzike je še nekaj, a Martin (1971, Portoriko) drži tudi prvo mesto med nazivi, ki še posebej dobro opisujejo njegovo legendarnost: Latin King of Pop, Latin Music King, Puerto Rican Pop King, Crossover Latin King in tudi Crossover Pop King. Poznavalci latina ga ne cenijo, dejstvo pa je, da je posnel deset studijskih albumov in jih postavil na prvo mesto največjih lestvic. Beleži tudi 81 malih plošč, Livin' la Vida Loca pa je ena najbolje prodajanih skladb vseh časov. Martin je poročen s švedsko-sirskim umetnikom Jwanom Yosefom. Imata štiri otroke.