Argentinski minister za finance Martin Guzman je v četrtek predstavil vladni predlog za prestrukturiranje dela zunanjega dolga v višini 68,8 milijarde dolarjev, ki se nanaša na 21 paketov državnih obveznic oziroma vrednostnih papirjev, večina izdanih v zadnjih štirih letih. Guzman od zasebnih upnikov pričakuje odpis terjatev v višini 5,4 odstotka, kar pomeni zmanjšanje dolga za okoli 3,6 milijarde. Hkrati predlaga 62-odstotni odpis pripadajočih obresti, kar pomeni, da bi upniki za obveznice s predvidenim 10-odstotnim letnim donosom prejeli povprečno le 2,3 odstotka. To bi državo razbremenilo za dodatnih 37,9 milijarde dolarjev terjatev. Za začetek odplačevanja preostalega dolga pa vlada predlaga triletni moratorij. To bi pomenilo, da bi Argentina te pakete vrednostih papirjev ob zmanjšanih finančnih obveznostih in ob pogojih, o katerih bi se dogovorili na pogajanjih v naslednjih dneh, začela odplačevati šele leta 2023.
Složni politiki so dali upnikom 20 dni časa
»Argentina nekaj let ni zmožna plačati ničesar,« je na tiskovni konferenci v Buenos Airesu opozoril Guzman. Konferenco je vodil predsednik države Alberto Fernandez v navzočnosti podpredsednice Cristine Fernandez de Kirchner in zveznih guvernerjev ter številnih politikov, tudi opozicijskih. »Vašo prisotnost sem zahteval zato, ker želim, da je to predlog nas vseh. Gre za funkcionalni predlog obnove in zdravega razvoja Argentine, zato je pomembno, da smo složni,« je dejal Fernandez, javnosti pa namenil besede: »Naslednji dnevi bodo burni, ker je v igri veliko… Najbolj glasni bodo tisti, ki hočejo, da Argentina na račun varčevanja plača več.« Upnikom je dal na voljo 20 dni časa, da se do predlogov opredelijo, prostora za pogajanja pa skorajda ni. Po njegovih besedah je država v stanju »praktične odplačilne nezmožnosti« oziroma insolventnosti, zato bi zavrnitev ponudbe brez sprejemljive alternative zanesljivo vodila v razglasitev dejanske nezmožnosti.
IMF popravlja medvedjo uslugo iz leta 2018
Celotni dolg države je januarja znašal 324,5 milijarde dolarjev, kar predstavlja okoli 92 odstotkov BDP. Mednarodni denarni sklad (IMF) pri tem ocenjuje, da je struktura argentinskega dolga nevzdržna. Predlog za prestrukturiranje dolga so sicer predstavniki IMF potrdili, kar je dobra popotnica za pogajanja s skupinami upnikov. Ti bodo, kot je v teh primerih običajno, sprožili »klavzulo o skupnem ukrepanju«, da bi se zagotovili enaki pogoji za vse, ki bodo pristali na pogajanja.
Novo vodstvo IMF želi verjetno s tem popraviti vtis medvedje usluge, ki jo je ta institucija Argentini naredila pod vodstvom Christine Lagarde leta 2018 z odobritvijo 57 milijard dolarjev posojila takratni argentinski vladi predsednika Mauricia Macrija, čeprav je bilo jasno, da ga ne bodo mogli vrniti. To največje posojilo v zgodovini IMF je bilo do sredine lanskega leta izplačano v višini 44 milijard, ko je postalo jasno, da Macri predsedniške tekme na lanskih oktobrskih volitvah ne bo dobil, pa se je dotok sredstev ustavil. Novoizvoljeni predsednik Fernandez države ni hotel izpostaviti nadaljnjemu zadolževanju pri IMF in vsiljevanju varčevalnih in drugih neoliberalnih ukrepov v zameno za posojeni denar, ki je na koncu skopnel v prizadevanjih za zaustavitev devalvacije argentinskega pesa.
Izkušnje že imajo…
Če je novi argentinski vladi za predlog nekako uspelo pridobiti naklonjenost IMF, pa to ne velja za glavne upnike, ki terjajo varčevanje države pri proračunskih izdatkih in večji delež finančnih sredstev za servisiranje zunanjega dolga. A minister Guzman te možnosti ne daje na izbiro; zanj imajo prednost socialna in razvojna politika ter spopad s posledicami epidemije novega koronavirusa. Oba, predsednik države in finančni minister, pri tem izpostavljata, da so dobro pripravljeni tako na pogajanje z upniki kot tudi na razglasitev bankrota. Ne nazadnje je bil Fernandez desna roka nekdanjega predsednika Nestorja Kirchnerja (2003–2007) pri reševanju Argentine pred bankrotom leta 2002.
