Ker jih je petnajst, bomo razvrstili tiste, ki jim je vse štiri nagrade (emmy, grammy, oskar in tony – EGOT) uspelo osvojiti najhitreje. Izpadli so Andrew Lloyd Webber, Tim Rice, Mike Nichols, Audrey Hepburn in Helen Hayes, ki so za osvojitev štirih trofej potrebovali več časa. Mimogrede, saj veste, emmy je nagrada za televizijske dosežke, grammy za glasbene, oskar za aktualne dosežke v filmu in tony za dosežke na broadwajskih odrih.
Robert Lopez, 1975
Ameriški skladatelj filipinskih korenin je porabil za osvojitev vseh štirih nagrad pičlih deset let. Prvo nagrado, tonyja, je osvojil leta 2004, četvorko pa je zapolnil leta 2014, ki je dobil še oskarja. Sin bogatih staršev se je rodil v New Yorku in bil neke vrste čudežni deček. Pri šestih je začel igrati klavir, pri enajstih je napisal prvo skladbo, pri dvanajstih se je začel učiti saksofon in kompozicije. Študiral je na Univerzi Yale, kjer je napisal tri odrska dela, med njimi dva muzikala. Začel je na Broadwayu, prvi uspeh je bila skladba za muzikal Avenue Q, za katero je dobil tonyja. Za glasbo in za skladbo je dobil tonyja še leta 2011, za predstavo The Book of Mormon. Tudi grammyja si je prislužil večkrat, spet za glasbo iz muzikala The Book of Mormon in leta 2015 za glasbo iz filma Ledeno kraljestvo. Oskarja je dobil za skladbo Let it Go iz filma Ledeno kraljestvo in skladbo Remember Me iz filma Koko in velika skrivnost (2017). Emmyji? Osvojil ga je za glasbo v otroški seriji Čudežni ljubljenci. Vsaj nekaj nagrad, ki smo jih našteli, pa pripada njegovi ženi Kristen Anderson-Lopez, s katero skupaj ustvarjata zadnja leta.
John Legend, 1978
Pevec, skladatelj in pianist iz Ohia je prvo veliko nagrado, tri grammyje, dobil v različnih kategorijah za svoj prvi album Get Lifted, leta 2006, četvorčke pa je zapečatil leta 2018, ko je dobil oskarja za skladbo v filmu Selma, ki sta jo zabrundala z raperjem Commonom. Prvega emmyja je dobil za televizijski Jezus Kristus Superstar, kjer je bil producent, nastopal pa je tudi v vlogi Kristusa. Drugega je prejel za kratki film Crow: The Legend. Tonyja mu je leta 2017 prinesla produkcija gledališke igre Jitney. Legend je bil nominiran za več kot 70 velikih nagrad, osvojil jih je 25.
Rita Moreno, 1931
Igralka, pevka in plesalka iz Portorika je ena od 25 igralk na svetu, ki imajo Triple Crown (emmy, oskar, tony), in hkrati ena od 15, ki imajo še grammyja. V svoji dolgi karieri se lahko pohvali z nastopi v filmih Kralj in jaz ter Zgodba z zahodne strani, igrala je tudi v seriji Oz. Oskarja je dobila leta 1961 za stransko vlogo v filmu Zgodba z zahodne strani, grammyja pa leta 1973 za nastop na albumu nadaljevanke The Electric Company. Emmyja je prejela v letih 1977 in 1978 za nastopa v oddajah The Muppet Show in The Rockford Files, tonyja pa za igralko v groteski The Ritz leta 1975.
Whoopi Goldberg, 955
Tako kot Rita Moreno je tudi igralka iz New Yorka za osvojitev vseh štirih velikih nagrad potrebovala 16 sezon. Kar je hitro, če vemo, da je recimo igralka Helen Hayes za enak uspeh potrebovala 45 let. Goldbergova je leta 1986 dobila grammyja za ploščo s svojim broadwajskim šovom, sledil je oskar leta 1991 za stransko vlogo v filmu Duh. Leta 2002 je dobila tonyja za najboljši muzikal Thoroughly Modern Millie in še (televizijskega) emmyja za nastop v oddaji o prvi temnopolti dobitnici oskarja Hattie McDaniel.
Richard Rodgers, 1902–1979
Newyorški skladatelj je prvi umetnik, ki je združil vse največje štiri nagrade. Pa še Pulitzerjevo leta 1950 povrhu. Napisal je kar 43 muzikalov in okoli 900 različnih skladb. Oskarja je dobil leta 1945 za skladbo State Fair v filmu It Might as Well Be Spring, tonyja leta 1950 za glasbo v muzikalu South Pacific (do konca kariere je dobil še šest tonyjev), grammyja leta 1960 za album Moje pesmi, moje sanje in nazadnje nagrado emmy, leta 1962, za glasbo v dokumentarcu o Winstonu Churchillu. Mimogrede, leta 1945 je napisal skladbo You'll Never Walk Alone.
Jonathan Tunick, 1938
Drugi newyorški skladatelj, dirigent in glasbeni direktor ima veliko manj nagrad, a je enako učinkovit v seštevku četvorke EGOT. Oskarja je dobil leta 1977 za glasbo in priredbe v filmu Mala nočna glasba. Emmyja je dobil leta 1982 za režijo televizijskega spektakla Night of 100 Stars. Grammyja je dobil za glasbeno podlago skladbe No One is Alone, ki jo je zapela Cleo Laine, tonyja pa za najboljšo orkestracijo broadwajskega muzikala Titanic. Tunick je v začetku kariere sodeloval z Melom Brooksom tudi v njegovih najboljših filmih: Vroča sedla, Mladi Frankenstein.
Marvin Hamlisch, 1944–2012
Še en čudežni deček se je rodil judovski družini z Dunaja. Postal je skladatelj in dirigent, osvojil je vse štiri največje nagrade popularnega sveta. Je tudi eden od dveh, ki imata zraven še Pulitzerjevo nagrado. Leta 1973 je osvojil tri oskarje za glasbo in skladbe v filmih Želo in Dekle, ki sem jo ljubil. Dve leti kasneje je dobil tri grammyje, tudi za najboljšega debitanta. Tonyja je dobil 1976 za skladbo v muzikalu A Chorus Line, emmyja pa šele leta 1996 za aranžmaje koncerta Barbre Streisand. Napisal je glasbo za devet muzikalov in več kot 40 filmov.
Scott Rudin, 1958
Producent iz Baldwina ima sijajen nos za iskanje tematik, ki so všeč gledalcem, pa tudi kritikom: Dekle z zmajskim tatujem, Socialno omrežje, Šola rocka, Zoolander, Trumanov šov, Pri Addamsovih… Scott Rudin je tudi producent praktično vsega, kar posname Wes Anderson. Na policah ima kar 15 nagrad tony in kljub temu, da velja za enega najbolj sadističnih šefov v zabavniškem poslu, ima oskarja za film Ni prostora za starce (2007), emmyja za otroško oddajo He Makes Me Feel Like Dancin' in grammyja iz leta 2012 za produkcijo glasbe iz muzikala The Book of Mormon.
John Gielgud, 1904–2000
Legendaren angleški gledališki igralec je nastopal tako na East Endu kot na Broadwayu, tako na platnih kot na TV-ekranih. Sir Gielgud je veljal za enega najboljših Hamletov prejšnjega stoletja, oskarja pa si je prislužil šele s komedijo Arthur leta 1981. Emmyja je dobil za vlogo v TV-miniseriji Summer's Lease, grammyja pa za branje iz Sheakespearovih del z naslovom Ages of Man, leta 1979. Dobil je tudi tri nagrade tony. Prvo leta 1948 za igro v Wildovi igri Važno je imenovati se Ernest na turneji po ZDA in Kanadi.
Mel Brooks, 1926
Newyorški komedijant in skladatelj je mojster parodije in neobičajnega mešanja različnih filmskih žanrov (grozljivka, komedija, vestern) ter muzikala. Producenti (1969), 12 stolov (1970), Vroča sedla (1974), Mladi Frankenstein (1974), Nemi film (1976), Visoka napetost (1977), Vesoljska jajca (1987) in Robin Hood: Možje v pajkicah (1993). Leta 1969 je dobil oskarja za najboljši scenarij (Producenti). Leta 1967 je dobil emmyja za soscenarij TV-šova The Sid Caesar, Imogene Coca, Carl Reiner, Howard Morris Special, tri tonyje leta 2001 za broadwajsko verzijo Producentov, leto kasneje pa še dva grammyja za isto predstavo.
