Po dolgem času vas znova vidimo nasmejanega.

Končno dan, ki je bil videti tako, kot mora. Že od prvega skoka mi je šlo dobro. Vsi trije skoki so bili izenačeni. Vse bolj so podobni tistim pravim. Bil sem zelo sproščen, zdaj pa moram to prenesti še na tekmo in na njej skakati s čim bolj prazno glavo. S tekmecem v paru se ne obremenjujem. Skakalnica Bergisel je nekaj posebnega. Za uspeh moraš narediti vrhunski skok.

Ste zadovoljni s tem, kar trenutno kažete na skakalnicah?

Za zdaj sem. Zelo sem vesel napredka, potem ko se mi decembra skozi kvalifikacije ni uspelo niti uvrstiti na tekmo. Tisto, kar sem kazal na zadnjih treningih, sem prenesel na tekme novoletne turneje ter znova začel osvajati točke. Od Oberstdorfa sem na vsaki tekmi naredil korak naprej. Upam, da se bom čim hitreje vrnil med deseterico, kjer sem bil v lanski sezoni. Počasi začenjam uživati in skušam čim manj razmišljati o skokih. Letos je konkurenca izjemno izenačena, hitro si osmi ali dvajseti.

V sezono ste vstopili kot slovenski skakalec številka ena. Zakaj je po dobrem uvodu v zimi prišlo do zastoja?

Že na zadnjih treningih pred sezono sem čutil, da forma malo pada. Skoki niso bili več vrhunski, ampak sem se že malo mučil. Visla in Ruka sta se mi še izšli v vrhunski rezultat (6. in 8. mesto, op. p.). Nato počep ni bil več pravi, na odskočni mizi ni bilo več pravih občutkov. Iz tedna v teden je bilo slabše.

Prvič v karieri se vam je zgodilo, da se je krivulja obrnila navzdol. Kaj se je dogajalo v vaši glavi?

Ni bilo lahko, predvsem po tekmah, a mi ni preostalo nič drugega, kot da se s tem sprijaznim. Po vsaki tekmi sem tuhtal, kaj narediti, da bi se čim prej vrnil med najboljše. Motivacija je bila zelo velika. Poskušal sem vse mogoče, da bi bili skoki boljši. Čez noč se je v skokih zelo težko vrniti v svetovni vrh. Težava je bila v tem, da sem hotel naenkrat, torej v enem skoku, odpraviti preveč napak. Če imaš na vrhu naleta polno glavo informacij, kaj moraš popraviti, je telo preveč zakrčeno.

V čem je trik, da ste spremenili takšen način razmišljanja?

Potreboval sem le nekaj treningov. V Planici smo imeli odlične pogoje za vadbo. Že v tednu, ko je bilo državno prvenstvo, sem skakal dobro, a je bilo nato na tekmi v Engelbergu vse drugače. Ključna sta bila dva treninga s po šestimi skoki pred turnejo, ko sem bolj malo razmišljal, ampak le skakal in znova dobil prave občutke, kaj je treba narediti na skakalnici.

Napredek je povezan tudi z zamenjavo opreme.

Na začetku sezone nisem imel pravega dresa, v katerega bi stoodstotno zaupal. Razlika je bila takšna, da sem v Oberstdorfu in Garmischu z novim dresom skočil 15 metrov manj kot s starim. Dres, s katerim skačem trenutno, sem dobil malo pred zimo, a se nisem odločil zanj, ker z njim na treningih nisem naredil vrhunskih skokov. Ko ni bilo več druge možnosti, sem ga znova preizkusil in v njem našel delno rešitev.

Kako vidite bitko za skupnega zmagovalca turneje?

Napeto. Trije fantje so tako izenačeni, da je težko staviti, kdo bo zmagovalec. Obeta se oster boj do zadnjega skoka. Moj favorit je Kobajaši, ker je zmagal že lani, zato bo v glavi bolj miren kot tekmeci, ki zlatega orla še nimajo.

V slovenski reprezentanci veliko igrate računalniške igrice. Katera igrica je najbolj aktualna?

S sostanovalcem Laniškom največ formulo ena. Lanišek vozi ferrari, jaz mercedes in trenutno sem v vodstvu. Lanišek vsak prosti trenutek izkoristi za trening, da bi ujel moje čase. Z drugimi veliko igramo nogomet Fifa in košarko NBA. V nogometu moj klub ni več le Juventus kot lani, ker je Ronaldo prestopil v Italijo, ampak letos malo več menjam klube.