Medtem ko se Nova Gorica in Gorica pripravljata na skupno kandidaturo za evropsko prestolnico kulture leta 2025, italijanski populistični politiki rožljajo z grožnjami, da bodo med mestoma postavili žičnato ograjo. Mesti, ki ne le v izjavah za javnost, temveč tudi v praksi živita v medsebojnem prepletanju, si meje nikakor ne želita.
Mesti že sobivata na področju kulture, zdravstva, športa in infrastrukture. Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič je zato pozval predsednika vlade Marjana Šarca, da prevzame pobudo in sproži postopke, ki bodo italijanske politike odvrnile od vračanja Evrope v čase bodečih žic in zidov. »Napovedi zidov ali rezilnih žic so za naše kraje vsaj nespoštljivi, če ne celo žaljivi,« je odločen Miklavič. Pri tem Miklaviča podpira tudi goriški župan Rodolfo Ziberna.
Podpora te dni v kraje ob meji prihaja tudi iz Milana, kjer poteka eden od največjih italijanskih umetniških festivalov La Milanesiana in na katerem sodelujeta tudi obe obmejni mesti. Umetniška vodja festivala, znana kritičarka in ustvarjalka Elisabetta Sgarbi je že napovedala podporo kandidaturi obeh mest za evropsko prestolnico kulture, a hkrati izrazila zaskrbljenost. »Morda meja med Novo Gorico in Gorico ni bila kot berlinski zid, a še vedno je bila zid, ki je padel pred natanko 15 leti,« pravi.
»Vsi totalitarizmi, eksplicitni in grobi ali mehki in prikriti, se razglašajo za dokončne, za zadnjo, najvišjo stopnjo zgodovine. Tretji rajh je bil skromnejši: pričakoval je, da bo trajal tisočletje. Vzdržal je dvanajst let, manj kot moj star obtolčeni avto. Upajmo na najboljše,« iz Milana sporoča pisatelj Claudio Magris.
