Kakšnih velikih možnosti za svojega poslanca EU radikalne stranke nimajo, razen pri zelo nizki volilni udeležbi. Ker je bila na lanskih lokalnih volitvah volilna udeležba nekaj odstotkov višja kot na prejšnjih, ta možnost skoraj odpade. Da radikalna slovenska levica že brusi srp in kuje s kladivom, je jasno. Je pa nekoliko nenavadno, da za poslanca EU dobimo kariernega politika, ki pred vstopom v politiko ni imel niti dneva delovne dobe. Je res, brez Mesečeve levice bi se najšibkejšim slabo pisalo, a pričakovati od kapitala, da bo molzna krava za davke, terja nekaj premisleka in treznih odločitev. Višji davki za kapital in najbogatejše, brez radikalnih potez. Še dobro, da Slovenija nima v parlamentu strank tipa AfD in Severna liga, ker potem ne bi bili daleč od Orbanove Madžarske.
Vsaj parlamentarne stranke pa bi morale v kampanji EU takoj ponuditi nove in mlajše obraze, saj sedanja ekipa poslancev EU kakšnih odmevnejših potez ni vlekla. Mogoče Fajonova, Šoltes, drugi ne preveč. Bi pa od poslancev EU pričakovali glede na njihove nebeške plače vsaj nekaj 100 evrov za dobrodelne namene.
Vsak poslanec EU je po koncu 5-letnega mandata vsaj za slovenske razmere v srednjem razredu, saj plača poslanca EU močno presega plače najbolje plačanih politikov v Sloveniji. O transparentni porabi dodatkov za delo na terenu v svoji državi je bilo veliko govora, tudi v evropskem parlamentu, storjenega pa ni bilo skorajda nič.
Če evropski parlament predvsem opozarja na kršitve evropskega prava in evropske pogodbe, najbolj očiten je primer upokojevanja vrhovnih sodnikov in sodnic na Poljskem, bi moral povleči konkretne poteze in ukrepati. A ker jih ne, se nam zdi, da evropski parlament postaja nekakšen posodobljeni izvršni svet bivše Jugoslavije, ki je veliko mlel, zmlel pa bolj malo ali nič. Kar se tiče policije EU in podobnega, pa meljejo zelo počasi, ker imamo v Evropi dovolj nacionalnih policij, vojsk in obveščevalnih služb. Ker poslanci EU meljejo bolj ali manj samo na plenarnih sejah, v nacionalnih parlamentih so redki gostje, bi morali biti aktivnejši v svojih državah. Tudi s kakšno pobudo, ki bi polepšala evropski vsakdan, ki ga krojijo in šivajo korupcija, nepotizem in klientelizem, lobisti in interesi, birokracija in papirologija.
Dokler se bo EU ukvarjala s kumaricami in vrečkami, ne pa s prepovedjo dizelskih avtov vsaj v večjih mestih, bo evropski parlament bolj glasovalni stroj evropske komisije kot pa zakonodajna veja oblasti EU.
Tomaž Švagelj, Štanjel
