Poziv k ureditvi področja sodnega izvedeništva

Prvi problem v praksi je ugotavljanje in potrjevanje primerne strokovne usposobljenosti. To ne obstaja, saj je oseba s primerno strokovno izobrazbo avtomatično že dovolj kompetentna za dajanje strokovnih, izvedeniških mnenj na sodišču oziroma za registracijo na sodišču kot sodni izvedenec. Vemo pa, da diplome niso vedno odraz dejanskega in aktualnega znanja posameznih strokovnjakov. Sodišče predlaga sodnega izvedenca in imeti moraš zelo močne razloge, da ga ne sprejmeš, torej dejansko nimaš izbire, ima pa jo sodišče, ki ne more strokovno ocenjevati znanja in sposobnosti izvedencev, ampak lahko ocenjuje le njihovo delovno disciplino. Tudi strokovna združenja in zbornice ne preverjajo (niti sankcionirajo) ustreznega znanja in korektnosti izvedencev iz svoje stroke.

Velikokrat imajo izvedenci šibko strokovno znanje in so brez redne zaposlitve, tako da jim izvedeništvo rešuje socialni problem. Zato je prisotno tudi pristransko odločanje, ki pa ima posebno v gradbeništvu velike materialne posledice. Res je, da lahko zahtevaš še drugo izvedeniško mnenje, vendar je problem v tem, da se pri več različnih mnenjih sodišče lahko opredeli za eno mnenje in drugega ne upošteva, čeprav sodišče ni strokovno usposobljeno za odločanje med več različnimi strokovnimi mnenji.

Nezadovoljstva s strokovnostjo določenega sodnega izvedenca ne moreš izraziti, ga ni kam poslati, ni sankcij, zato so sodni izvedenci nedotakljivi in imajo širok manevrski prostor.

Da bi to področje ustrezno uredili, predlagam:

– vsaka stranka v postopku lahko brez obrazložitve ne sprejme sodnega izvedenca, ki ga predlaga sodišče;

– vsak sodni izvedenec mora imeti licenco s strani strokovne zbornice, veljavnost nekaj let;

– vsako izvedeniško mnenje lahko nezadovoljena stranka pošlje na strokovno preveritev v zbornico, ki je izdala licenco, ali drugo zbornico iz tujine;

– sodišče je dolžno pridobiti usklajeno mnenje sodnih izvedencev: če se ta občutno razlikujejo, mora nasprotujoča mnenja poslati strokovnemu organu izdajatelja licence, da ta izdela enotno strokovno mnenje;

– vsak izvedenec mora za vsako svoje mnenje pridobiti odziv uporabnikov (obeh strani na sodišču) in ta odziv posredovati izdajatelju licence, ki bo ob rednem potrjevanju licence upošteval odzive uporabnikov.

Na tak način bi izvedeništvo pridobilo objektivno kakovost in nepristranskost, kar je dejansko najpomembnejša lastnost tega inštituta.