Primer sedemletnega Aljaža Novaka, ki ga je ljutomerska socialna služba 17. julija letos proti očetovi volji z domačega dvorišča odpeljala k rejniški družini na Dražen Vrh, je med delom slovenske javnosti izzvala ogorčenje, bes, celo slo po maščevanju. Vedno novi novinarski prispevki, ki žalostni primer domnevno fizično in duševno zanemarjanega fantiča, ki bo šel te dni v prvi razred, prikazujejo dokaj enostransko (v glavnem z očetovimi očmi in trditvami), samo še dolivajo olje na hudo razplamteli ogenj.
Toda življenje nikoli ni črno-belo, v tem primeru še zlasti ne. Nad domnevnim krutim početjem Centra za socialno delo Ljutomer in njegovega direktorja Borisa Sunka je del slovenske medijske javnosti pošteno ogorčen, zdi pa se, da vedno bolj tudi druga stran; namreč prebivalci prleške vasi Šalinci in tisti, ki bolje poznajo temnejšo, pravijo, da resnično plat Novakove medalje, predvsem pa zlo usodo Marjetke Peklar, mamice Anje in Aljaža. Prijetna, umirjena ženska, ki se trenutno zdravi v bolnišnici zaradi poskusa samomora, svoje življenje na Novakovini označi s preprostimi, a slikovitimi besedami: »Ko bi stene znale govoriti!« Nihče ne ve, kje in kako se bo vsa reč končala, dejstvo pa ostaja, da sta žrtvi prav nedolžna otroka, ki bi morala živeti lepše otroštvo in imeti varen, prijazen, topel dom.
Franc Novak, ki je po lanskoletni očetovi smrti prevzel kmetijo s kakimi 10 hektarji zemlje, odločno, predvsem pa izredno prepričljivo pripoveduje svojo različico zgodbe. In zatrjuje, da otroka nista bila zanemarjena in za nič prikrajšana (nežna devetletna Anja živi zadnjih deset mesecev pri dobri teti v Radovljici) ter da bodo to pristojni še morali dokazati. Franc in novinarji so ves čas najbolj kritični prav do ljutomerskega centra za socialno delo, za katerega Novak pravi: »Ves čas so kvarno vplivali na naše življenje in na ta dva čudovita otroka. Namesto da bi nam pomagali, so nam vse od leta 1994 do danes delali le težave in povzročali krivice.« Pa še: »Prek medijev in po pravni poti se bom boril za svojega sina. Če ne bo šlo doma, se bom obrnil na mednarodne organizacije. Naj javnost izve, kaj se v tej državi dogaja.«
Ves ta čas je Aljaž v dobrih rokah, pri Holerjevih, kamor ga je oče že prišel obiskat, a z rejniško družino ni zadovoljen: »Rejniki mi nasilno jemljejo otroka in mu vrivajo novo življenje, kar ni prav. Otrok je psihično uničen, ker žaluje za domačijo, tukajšnjim življenjem, prijatelji, šolo.« Direktor Boris Sunko je odločitev ljutomerskega centra za socialno delo, da morata otroka v rejo, takole pojasnil: »Krajani Šalincev so nas pogosto klicali, nas rotili in nam celo grozili, naj nekaj ukrenemo, ker da Aljaž in Anja živita v nemogočih razmerah,« je povedal direktor. Pojasnil je, da so Francu, potem ko se Marjetka lani ni več želela vrniti k njemu, najprej priskrbeli rejnico, ki je prihajala k njim domov, da bi poskrbela za otroka, a je ostala le nekaj dni. Povedala je, da tam ni mogla zdržati in da morata otroka nujno stran.
Za starejšo Anjo je Franc privolil, da je šla v rejniško družino, in sicer k njegovi sestri v Radovljico. Tam je od lanskega novembra in lepo skrbijo zanjo. Aljaž pa je ostal pri Francu, a so se po Anjinem odhodu razmere še poslabšale. Skupaj z Marjetko so zato poiskali družino v bližini, ki je bila pripravljena med tednom skrbeti za otroka, čez vikend pa bi bil pri očetu, vendar Franc na to ni pristal. Primer so dali tudi v preučitev klinični psihologinji, ki je v svojem izvedenskem mnenju zahtevala, da morata otroka nujno iz tega okolja, sicer bosta imela hude posledice v socialnem razvoju. Na podlagi naštetega se je socialna služba odločila, da bodo dali v rejniško družino tudi Aljaža: »Otroka smo 17. julija res odvzeli, a le očetu, kajti Marjetka se je strinjala s tem,« je povedal Boris Sunko.
Franc je po tem dogodku novinarjem potožil, da so prišli neznanci na njegovo dvorišče in Aljaža nasilno zvlekli v avto ter ga ugrabili. Ker so bili tam navzoči tudi trije policisti, smo o tem povprašali na ljutomersko policijsko postajo. Komandir Jože Makoter je povedal: »Franc Novak je bil že prej znan kot napetež, zato se je socialna služba bala, da bi utegnil povzročiti konflikt. Naše posredovanje pa ni bilo potrebno, kajti vse je potekalo mirno. Ni res, da so se mu policisti opravičevali, ker da so morali biti zraven po službeni dolžnosti, ne drži pa niti podatek, objavljen v medijih, da je Aljaža socialna delavka kot hlod vlekla v avto. Nihče ga ni vlekel in tudi njegove sestrice ni nihče lovil po dvorišču, kot je bilo zapisano. Vsi trije policisti, ki so bili navzoči, so povedali, da je bila socialna delavka zelo korektna.« In kaj o vsem skupaj menijo krajani?
Pogovarjali smo se z mnogimi, za njihova imena pa ve le uredništvo, saj se bojijo maščevanja: »Socialna služba je pravilno ravnala! Dejstvo, da nihče v vasi ne upa javno ničesar povedati, je dovolj trden argument, kakšen človek je Franc. Vsi se ga bojimo, zato molčimo ali pišemo anonimna pisma, ki nam jih nikjer nočejo objaviti. To, kako o primeru Novak poročajo mediji, je prava sramota. Zakaj se novinarji o vsem skupaj ne pozanimajo še pri sosedih? Se bojijo, da bi jim to pokvarilo zgodbo? Kaj so počenjali policisti tolikokrat pri Novakovih? So mar prihajali gledat »urejeno« družino? Marjetka je krasna ženska, in ker jo je Franc zverinsko pretepal, je začela piti. Tega, kar je prestala ona, ne bi zdržala nobena druga! Napaka socialne službe je samo v tem, da otrok ni dala skupaj v rejo, sicer je njena odločitev povsem pravilna,« je bilo slišati pri vseh sokrajanih, ki smo jih naključno obiskali.
»Med nama s partnerjem ni bilo nikoli sloge, zato Anja in Aljaž ljubezni in topline nista poznala. Franček me je pogosto pretepal, do otrok pa ni bil grob. Zlasti na Aljaža je zelo navezan, vendar mu sam ne more nuditi vsega, kar potrebuje. Rešitev, za kakršno se je odločila socialna služba, je bila v tem trenutku, žal, edina mogoča. Sama si zdaj najbolj želim lastnega stanovanja, da ne bi bila nikomur v napoto in da bi spet normalno zaživela. Ni res, da mi socialna služba onemogoča, da bi s Francem ponovno zaživela skupaj. Tega mi ne more nihče preprečiti, a sem se trdno odločila, da se k njemu ne bom več vrnila,« nam je pripovedovala pretresena Marjetka.
