»Sin poskušal ubiti očeta,« je minuli konec tedna sporočila murskosoboška policijska uprava. Podobnih obvestil smo v zadnjih letih, žal, vajeni, toda prleška družinska tragedija je še posebno pretresljiva. Franc Novak je namreč leta 1998 ostal sam na svoji kmetiji v Šalincih pri Ljutomeru. Takrat sedemletnega sina Aljaža, ki je minulo soboto 54-letnega očeta med prepirom v kuhinji najprej z nožem zabodel v ledveni predel hrbta, na dvorišču pa ga je nato poškodoval še s sekiro (napadeni ni v smrtni nevarnosti), je ljutomerski center za socialno delo (CSD) Francu odvzel in ga zaupal rejniški družini. Aljaževo sestro je istega leta 1998 vzela k sebi teta, Frančeva žena Marjetka pa se je zaradi poskusa samomora zdravila v bolnišnici in se k možu nikoli več ni hotela vrniti.
Grožnje socialnim delavcem
»Otroka je bilo treba nujno odpeljati stran od Franca. Bil je nasilen do njune mame, do njiju pa se je vedel, kot da sta kasaška konja, ki jih sicer Franc dresira,« se stresnega leta 1998 spominja takratni direktor ljutomerskega CSD Boris Sunko. Odvzem sedemletnega Aljaža je zbudil izjemno zanimanje medijev. Mnogi so objavili zgolj resnico, ki jo je širil Franc Novak, češ da vzorno skrbi za svojega fantka in da so mu ga po krivici in nasilno odvzeli. Odvzem otroka so spremljali tudi policisti ljutomerske policijske postaje. »Ker je Franc znan kot prenapetež, smo se bali morebitnih nevšečnosti,« so nam takrat pojasnili svojo navzočnost.
Ljutomerski CSD je zaradi odvzema sedemletnega dečka leta 1998 doživel podoben pogrom, kot se je pred časom zgodil po odvzemu velenjskih dečkov. Groženj in kritik ni manjkalo: »V enem mesecu vrnite fanta, sicer bomo ubili vaše otroke in jim iztrgali srce,« je Borisu Sunku, takrat očetu dveh srednješolcev, po telefonu sporočil neznanec. »To je bila daleč najhujša preizkušnja v moji profesionalni karieri. Pritiski in grožnje so se vrstili še nekaj mesecev po odvzemu dečka. Kmalu po tistem sem zamenjal službo. Deloma tudi zaradi teh pritiskov,« se spominja Sunko in dodaja, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve takrat uvedlo izredni nadzor nad postopkom odločanja v tem primeru in v celoti potrdilo pravilnost ravnanja CSD Ljutomer.
S počitnic se ni več vrnil k rejnikom
»Želim, da imata otroka človeka vredne razmere za življenje,« je v pogovoru za Nedeljski dnevnik leta 1998 dejala mariborska klinična psihologinja psihoterapevtka Katja Dougan. Njeno pisno strokovno mnenje je bilo podlaga za napotitev Frančevih otrok v rejništvo. Zahtevala je, da morata nujno iz domačega okolja, sicer bosta imela hude posledice v socialnem razvoju. Toda Franc se z odvzemom Aljaža nikakor ni mogel sprijazniti, čeprav je fanta vsak drugi konec tedna smel odpeljati k sebi domov. To nam je včeraj potrdila tudi Bojana Holer z Dražen Vrha v občini Sveta Ana, ki je Aljaža sprejela pod svojo rejniško streho. Nanj ima zelo lepe spomine. »Vsi smo ga imeli zelo radi, bil je priden, prav nič problematičen fant, nobenih težav ni bilo z njim. Smo jih pa zato imeli s Francem. Grozni časi so bili to. Grozili so nam, da nas bodo zaklali, eno noč nas je tudi stražila policija, ker je dobila lažni alarm, češ da je v naši hiši podtaknjena bomba. Bili smo tako obupani, da smo predlagali, naj nam fanta vzamejo, a je jokal in prosil, ali lahko ostane. K nam je prišel poleti 1998, tik preden je začel hoditi v osnovno šolo, ostal je dobra štiri leta, ko je šel na počitnice k mami, s katerih pa se ni več vrnil. Zakaj, ne vemo. Eno leto naj bi bil pri mami, nato se je preselil k očetu v Šalince in v Križevcih pri Ljutomeru dokončal osnovno šolo,« nam je povedala Holerjeva.
Franc in Aljaž sta očitno nekaj let nekako shajala drug z drugim. »Ko bi stene znale govoriti,« nam je leta 1998 dejala mama Marjetka, ko smo jo obiskali v bolnišnici in nam je pripovedovala o svojem trpljenju v Šalincih. Če bi stene znale govoriti, bi najbrž imele kaj povedati tudi o Frančevem odnosu s sinom, ki ga sovaščani opisujejo kot marljivega fanta, Franca pa se bojijo. Zaradi nesoglasij med sinom in očetom so ljutomerski policisti v zadnjem obdobju na Novakovini dvakrat posredovali »zaradi kršitev javnega reda in miru«, sobotno nesoglasje pa bi skoraj bilo usodno. Poškodovani Franc je sam poklical policijo in povedal, da krvavi. Ko so možje v modrem prispeli na kraj dogodka, je bil na domačiji tudi Aljaž. Bil je menda šokiran in prestrašen, napad na očeta pa naj bi zelo obžaloval. Po 48-urnem pridržanju in s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja ga je včeraj popoldne zaslišal preiskovalni sodnik in zanj odredil pripor.
