Danes ob 9. uri bi moral na stara vrata v pritličju ene izmed ljubljanskih stolpnic potrkati izvršitelj. Ob predhodnem ogledu mu je dolžnica zabrusila, da raje »crkne«, kot da bi zapustila stanovanje, zato je pričakoval, da tokratna naloga ne bo prav nič enostavna. A na koncu se je zanj razpletlo prav nasprotno. Da ni priletna gospa s skromnim imetjem pristala pod milim nebom, so po svojih najboljših močeh poskrbeli sosedje.
Brez elektrike in ogrevanja
Nekaj kvadratnih metrov veliko sobico pravzaprav težko imenujemo stanovanje, a prav to zavetje med tremi stenami in oknom je že 25 let dom gospe, ki bo letos dopolnila že 80 let (ime hranimo v uredništvu). Čeprav na vratih ni njenega priimka, čeprav že dolgo živi brez elektrike in ogrevanja, je v tej skromni sobici na varnem, pa čeprav ne na toplem. Zato se je bila pripravljena postaviti po robu vsakomur, ki bi jo želel pregnati iz tega zavetja. V njem je sicer nameravala ostati samo še nekaj mesecev. Potem bi se izselila iz države, ki jo je globoko razočarala, in se vrnila v domovino, iz katere je odšla s trebuhom za kruhom.
Bolezen, starost, nerazumevanje, samota, tuji jezik, birokracija, dolgovi. Vse to je ženico, ki ima nekaj več kot 300 evrov invalidske pokojnine, pripeljalo do tega, da se je zaradi dolga 2000 evrov znašla pred deložacijo. Sodišče je o tem odločilo že oktobra, sosedje pa so za njeno stisko po naključju izvedeli šele ta mesec. Nekaj dni po tem, ko jo je obiskal izvršitelj in le nekaj dni pred napovedano deložacijo. In čeprav izvršitelji pogosto poudarjajo svoje sodelovanje s socialnimi delavci, so bili v tem primeru šele sosedje tisti, ki so o grožnji z brezdomstvom obvestili center za socialno delo.
Od nemogočega pogoja do dogovora
Socialni delavec je nato skušal doseči soglasje z banko, ki je lastnica stanovanja, da se deložacija preloži za nekaj mesecev. Toliko, da gospa uredi birokracijo v zvezi s selitvijo v tujino. »V tej fazi se pri našem delu ni smiselno ukvarjati s preteklostjo, saj ne moremo dvomiti in posegati v odločitev sodišča. Lahko se samo osredotočimo na možnosti, ki pa so v tako kratkem obdobju zelo omejene,« nam je dejal javni uslužbenec, ki je prevzel zadevo in stopil v stik z upnico. Na banki, ki je svoji nekdanji zaposleni sicer nekajkrat znižala najemnino, so začetek za odpoved najemne pogodbe začeli že leta 2004. Veseli, da se bo zadeva končno uredila, tako niso spreminjali svojega stališča. V preložitev bi privolili le, če bi dolžnica plačala varščino v višini 5000 evrov.
Sosedje so bili pripravljeni prispevati denar, a tolikšne vsote niso zmogli. »Z grozo pričakujemo četrtek. Ne predstavljamo si, da jo vržejo na cesto. Kam bo šla?!« so nam obupano povedali. Medtem ko je lahko socialni delavec samo še poiskal sobo na trgu, za katero gospa ni želela slišati, se je eden izmed sosedov angažiral v tolikšni meri, da je na koncu omehčal bančnike. Deložacijo so gospe prestavili za dober teden.
Zneski so navadno zelo nizki
»Nikoli ni prepozno. Vedno je možno še kaj narediti, tudi če posamezniki sami v to ne verjamejo več,« je tudi sporočilo odvetniške pisarne Nine Zidar Klemenčič, ki v okviru projekta Botrstvo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje izvaja program brezplačne pravne pomoči. Že od vsega začetka opozarjajo na problematiko deložacij posameznikov s socialnoekonomskega dna, ki pa se žal tudi na njih pogosto obračajo v zadnjem trenutku, ko je veliko možnosti že zamujenih.
»Nizek socialnoekonomski status in dejstvo, da gre za pravne laike, ki na formalnopravna pisanja upnikov in sodišča ne znajo primerno odgovoriti, otežuje položaj, v katerem so se znašli. Zato predvsem opozarjamo, da je treba poiskati strokovno pomoč nemudoma, ko nastanejo prvi dolgovi oziroma takrat ko že obstaja možnost, da posameznik ne bo zmožen poplačati zapadlih obveznosti v postavljenem roku,« poudarja odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Odkar dela pri takšnih primerih, opaža tudi vedno večjo pripravljenost javnih organov, od občin do stanovanjskih skladov, da odložijo, preprečijo ali ustavijo deložacijo. »Razloge vidimo predvsem v tem, da smo jih v času trajanja projekta Botrstvo opozorili, da jih zavezujeta evropska konvencija za človekove pravice in sodna praksa evropskega sodišča za človekove pravice, ki je izoblikovala jasna stališča, kdaj je deložacija javnega organa sprejemljiva oziroma dopustna.«
Če so upniki zasebne družbe, pa so zadeve malce drugačne. Pri tem Zidar-Klemenčičeva poudari, da ne drži, da posameznikom deložacija navadno grozi zaradi velikih dolgov. »V večini primerov obravnavamo deložacije, kjer znesek dolga glavnice ne presega 3000 evrov. Ravno za takšne 'bagatelne' primere deložacij že od samega začetka poudarjamo, da je nujna vzpostavitev poroštvenega sklada države za ureditev moratorijev na plačila najemnin, stroškov vode, elektrike in kurjave.« Takšni dolgovi so ob takojšnjem reševanju še obvladljivi, zato je ključno ukrepanje, še preden stečejo izvršilni postopki.
