Koprive za jedi iskrive

Glede kopriv se našim vrlim politikom še ni uspelo skregati s hrvaškimi, čeprav imajo čez mejo mesto z imenom Koprivnica. Koprivam zato še lahko pravimo slovenske, domače. Še več: kot pribito drži pravilo, da koprive najraje rastejo za vogali najbolj zanikrnih bajt, kar vam jih bo uspelo najti. Njihovo drugo najljubše rastišče so kakšne temačne vlažne globače ali bregovi potokov. Utegnete jih najti tudi drugod, a nikar se ne obotavljajte – koprive so najboljše takrat, ko so še mlade. Te pekoče bilke namreč niso le navaden plevel, ki ožge vsakogar, ki se ga dotakne z golo kožo. Stari Egipčani so jih denimo gojili kot vrtnino in zelo verjetno so bile ena najljubših jedi Kleopatre. Od Egipčanov so zanje izvedeli stari Grki in prek njih Rimljani. O blagodatih uživanja kopriv so pisali že grški zdravnik Hipokrat ter rimska misleca Horacij in Plinij starejši. Slednji je trdil, da so spomladanske koprive najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še vse leto. Kakor kaže, se možje niso motili, saj koprive še danes veljajo za izjemo zdrave. In še to: če jih naberemo sami, so kljub svoji izjemni kulinarični vrednosti popolnoma brezplačne.