Kljub optimističnim mislim statistika preteklih dogodkov jasno in nedvoumno dokazuje, da se na žalost vsak dan v Sloveniji zgodi določeno število prometnih nesreč, bolezni itd. Zakaj ne verjamemo tem dokazom in zakaj smo tako optimistični glede prihodnosti?
Jaz pa že ne!
Psihologi in vedenjski ekonomisti so že pred časom ugotovili, da je večina ljudi po naravi optimistov oziroma je zelo samozavestna. Večinoma mislimo, da lahko sami bolje opravimo določena opravila, kot je na primer vožnja ali parkiranje avtomobila, kot drugi. Večina meni, da se nam v življenju ne bo zgodilo nič slabega in da sami ne bomo nikoli udeleženi v prometni nesreči, da ne bomo nikoli težko zboleli itd., čeprav nam statistika preteklih dogodkov neusmiljeno dokazuje, da se vsak dan zgodi določeno število prometnih nesreč, v katerih so na žalost tudi mnogi udeleženci, da je verjetnost za določeno bolezen, pri denimo moškem, starem od 50 do 60 let, 30-odstotna itd. Te statistike in pretekli dokazi se večine preprosto ne dotaknejo in v optimističnem duhu pripisujemo za prihodnost pozitivnim dogodkom veliko večjo verjetnost kot negativnim.
Optimizem ni slaba stvar, vendar…
Znanstveniki pripisujejo del razlogov za naše preveč optimistično vedenje fizični sestavi naših možganov, ki v ločenih centrih obdelujejo pozitivne in negativne informacije oziroma dražljaje, dodatno pa je v nas zakoreninjenih še veliko drugih, tako imenovanih vedenjskih pristranskosti, ki povzročajo pretirano optimistično vedenje posameznikov in njihov pogled na prihodnost. Večina bi se sicer strinjala, da je optimistični pogled na življenje nekaj pozitivnega in da optimistični ljudje dosežejo več kot pesimisti, so srečnejši, dobijo boljše službe, višje plače, dosežejo opaznejši napredek itd. Zakaj bi nam optimizem lahko torej škodoval?
Statistiko na stran
Temna stran pretiranega optimizma se kaže na številnih področjih, med katerimi je posebej občutljivo področje osebnih financ, ki zajema varčevanje, investiranje in tudi zadolževanje. O negativni plati pretiranega optimizma je na nedavni konferenci Zlata nit 2016 minuli četrtek spregovoril mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, d. d., ki podrobneje preučuje vedenjske pristranskosti posameznikov predvsem na področju varčevanja za pokojnino. »Raziskovalci različnih disciplin in znanosti, od psihologov, vedenjskih ekonomistov do nevroznanstvenikov, so na podlagi neštetih vedenjskih eksperimentov in tudi dejanskega fizičnega preučevanja možganov odkrili, da ljudje na prihodnost gledamo optimistično, dovolil bi si celo reči, da v večini primerov preveč optimistično,« je poudaril Vižintin in nadaljeval: »Če imamo glede preteklosti dokaj realno predstavo in spomin o dobrih in slabih dogodkih, ob mislih na prihodnost prevladajo dobri dogodki, ki jim pripisujemo veliko večjo verjetnost uresničitve kot pa negativnim. Preprosto pozabimo na zgodovinske dokaze in statistike, saj se na primer prometna nesreča ali vlom v hišo seveda ne bo zgodil ravno nam, ampak se bo zgodil nekomu drugemu.« Zelo očiten primer pretiranega optimizma je po besedah Vižintina loterija, saj velika večina tistih, ki kupijo srečko, tudi verjame, da bo dobila zadetek, čeprav vemo, da so realne možnosti za to zelo majhne. Vendar kljub temu verjamejo. Vižintin je prepričan, da če bi naredili eksperiment in bi loterija javno objavila, da v naslednjem žrebanju ne bo podelila dobitkov, bi kljub temu lepo število ljudi kupilo srečke. Zakaj? Ker bi preprosto verjeli, da se bo zgodilo, čeprav bi imeli črno na belem, da dobitkov ne bo. Tako močan je lahko pri nekaterih optimizem.
Eksperiment s kroglicami
Mag. Žiga Vižintin je na konferenci Zlata nit z udeleženci izvedel kratek vedenjski eksperiment, s katerim bi teorije pretiranega optimizma preverili v praksi. Na konferenci se je zbralo več kot 100 vodilnih kadrovskih strokovnjakov iz vse Slovenije in ob prihodu v konferenčno dvorano jih je na sedežih čakal komplet dveh žogic za namizni tenis. Vsak komplet je vseboval eno žogico bele barve in eno oranžne barve. »Prosil sem ljudi, da vzamejo v roke komplet žogic in zaprejo oči ter pomislijo na prihodnost. Česa se veselijo, česa jih je strah; naj si zapomnijo prvo misel, ki se jim bo utrnila. Če je bila misel, na katero so prvo pomislili, pozitivna, naj iz kompleta vzamejo oranžno žogico, če je bila misel negativna, naj vzamejo belo žogico. Nato sem jih prosil, naj izbrano žogico, ki predstavlja njihovo misel, vržejo v eno od steklenih posod. Rezultat: v posodi je končalo kar 82 oranžnih žogic in samo tri bele. To pomeni, da je 96 odstotkov udeležencev ob misli na prihodnost najprej pomislilo na pozitivno,« je rezultate, ki so presenetili tudi njega, povzel Vižintin. Rezultat je bil namreč nadpovprečen, saj je na podlagi podobnih eksperimentov iz tujine Vižintin pričakoval od 70 do 80 odstotkov pozitivnih misli.
Prihodnost je zmes dobrega in slabega
Strokovnjaki s področja osebnih financ in investiranja na kapitalskih trgih pogosto svarijo pred tovrstnim pretiranim optimizmom, ko posamezniki vlagajo svoje prihranke v vrednostne papirje oziroma druge naložbe, ki jih sami ne poznajo dobro, in slepo verjamejo, da bodo njihove vrednosti rasle in rasle. Potem pa sledi veliko razočaranje in tudi finančne stiske ob padcih njihovih vrednosti. Vižintin poudarja, da je še bolj nevarno kot investiranje prekomerno zadolževanje posameznikov za nakupe nepremičnin in avtomobilov, saj veliko posameznikov oziroma parov najame za nakup nepremičnine previsoko posojilo, ki ga le stežka odplačuje, in jih odločitev finančno duši še desetletja. »Ob sklenitvi kredita je v ozadju zelo močna motivacija v smislu imeti svoj dom, vendar v ozadju deluje tudi pretirani optimizem, saj marsikdo ob visokem mesečnem obroku pomisli, da to v prihodnje ne bo takšna težava, ker bo napredoval v službi in zaslužil vedno več ter tako vedno lažje plačeval obrok,« je pojasnil sogovornik. Po njegovem prepogosto tudi »optimistično« podcenimo prihodnje stroške lastništva nepremičnine, saj odmislimo, da bomo morali v novem domu plačevati tudi stroške, dom zavarovati, ga vzdrževati… Na žalost je prihodnost zmes dobrega in slabega. Za vsakega, ki napreduje v službi, na drugem koncu nekdo zaradi takega ali drugačnega razloga zaposlitev izgubi oziroma se mu plača zmanjša in posojilo se kar naenkrat spremeni v nočno moro.
Optimizem otežuje tudi varčevanje za pokojnino
Priznani strokovnjaki, med njimi tudi vedenjska ekonomista Richard Thaler in Shlomo Benartzi, izpostavljajo še eno področje, kjer pretirani optimizem glede prihodnosti lahko pripelje do neželenih razmer na področju osebnih financ. To je varčevanje za pokojnino. Posebej so na udaru zaposleni v državah, v katerih so v kratkem obdobju javne pokojnine občutno upadle in predstave zaposlenih o tem, kaj jih čaka ob upokojitvi, še niso ujele realnosti. Prav tako se večinoma še vedno pretirano zanašamo na državo, ki naj bi poskrbela za nas in zagotavljala dovolj visoke dohodke za dostojno življenje. Navedenim opozorilom se pridružuje tudi Vižintin: »Pretirani optimizem otežuje varčevanje za pokojnino, saj si ob misli na upokojitev večinoma naslikamo pozitivne misli in se večinoma ne obremenjujemo s tem, ali nam bodo ob upokojitvi naši prihodki dejansko omogočali, da bomo te pozitivne misli tudi uresničili. Prepogosto imamo v mislih višine javnih pokojnin, ki jih prejemajo naši starši in stari starši, vendar to za mlajšo generacijo ne bo držalo. Zato je treba dajati nekaj na stran že danes oziroma skupaj z delodajalcem delati za to, da bomo v času zaposlitve privarčevali dovolj za kakovostno življenje v pokoju.«
