V torek so iz pisarne Dragomirja Matića, predsednika uprave Luke Koper, na Dušana Mesa, generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ), naslovili oster dopis, s katerim so ga opozorili, da ponovno nastajajo zamude ali izpadi prihodov vagonov v pristanišče, da krivda leži na strani SŽ, vse skupaj pa se utegne odraziti v konkretni poslovni škodi Luke Koper. Prav zato so v Luki zahtevali tudi sestanek na najvišji ravni.
Četudi se manjše ali večje zamude in nedostavljeni vagoni kopičijo že vse od jeseni in tako imenovani operativni segment obeh družb na to temo sestankuje tudi večkrat na teden, pa se je teh zamud do danes nakopičilo že toliko, da je počilo v sami upravi Luke Koper. Tam je namreč še vedno živ spomin, kako so pred letom dni zaradi zamud pri dostavah vagonov skoraj izgubili eno od svojih najpomembnejših strank, družbo Daimler AG. Po naših neuradnih informacijah je slednja v teh dneh že zahtevala sestanek z odgovornimi v Luki Koper.
Danes zamude že pri 15 vlakih
Slovenske železnice pripeljejo v Luko Koper od 800 do 900, včasih tudi 1000 vagonov na dan (en vlak šteje v povprečju 18 vagonov). Vagoni so last različnih družb, denimo SŽ, Rail Cargo Carrier…, a v samo pristanišče jih dostavljajo le SŽ. Te tako tudi dnevno napovedo Luki Koper, koliko vagonov – bodisi polnih bodisi praznih – bodo dostavile, da lahko nato na podlagi te napovedi v Luki Koper načrtujejo delovno silo ter se na operativni ravni dogovorijo s svojimi strankami za razvoz tovora.
A v zadnjem času v SŽ ne izpolnjujejo svojih napovedi; po naših informacijah jim ne uspe dostaviti tudi do sto vagonov na dan oziroma jih dostavijo z zamudo, do minulega konca tedna pa v pristanišče niso dostavili približno 300 vagonov. Te zamude in izostanke so trudoma odpravili do ponedeljka, a že tedaj pridelali nove zamude, ki jim jih pred ponedeljkom ne bo uspelo odpraviti.
Zaradi povečane količine tovora – ta je posledica prizadevanja za izpolnitev letnih obveznosti – že vse od oktobra v SŽ zelo optimistično napovedujejo prihod vlakov v pristanišče. Hkrati zaradi že pridelanih zamud načrtov ne prilagodijo, to pa sproža učinek domin. Za primerjavo, po naših neuradnih informacijah naj bi bilo za danes načrtovanih kar 48 vlakov, česar v SŽ nikakor ne bodo izpolnili, saj ne zmorejo izpolniti niti svojega rednega načrta dela, približno 30 vlakov na dan.
Operativne težave ali preambiciozni načrti?
Čeprav zamude in izpadi nikakor niso nedolžni, pa za zdaj, kot kaže, v Luki Koper s SŽ (še) ne želijo javno obračunavati. »Predlagamo, da se z vprašanji, povezanimi z dostavo vagonov, obrnete na SŽ. V Luki Koper načrtujemo delo na podlagi najav SŽ in na podlagi naročil naših strank. Odmiki od plana pa povzročajo operativne težave,« so skopo pojasnili v Luki Koper. Ali so zato zahtevali krizni sestanek z Dušanom Mesom, predsednikom uprave SŽ, niso komentirali.
Dušan Mes je včeraj dejal, da ne zamujajo (le) vagoni SŽ, pač pa večinoma vagoni Avstrijcev (ni pa omenil, da vse vagone v pristanišče dostavljajo SŽ in imajo zato tudi nadzor nad stanjem). »A do zamud vagonov prihaja zaradi objektivnih razlogov,« je dodal Mes.
V ponedeljek se je pokvarila kompresorska naprava v Kopru (ta se uporablja, poenostavljeno povedano, za opravljanje preskusov zavor vlakov). Od okvare mora njeno delo opraviti lokomotiva, to pa zahteva več časa. Pri vsakem vlaku tako pridelajo tudi do eno uro zamude. Hkrati se je ob tirih v preteklem tednu spet vnel požar, poleg tega pa je na tirih tudi veliko zapor, zaradi katerih še dodatno nastajajo zamude. »Zaradi vseh teh operativnih težav je prišlo do zamud,« je sklenil Mes.
Zamude tudi zato, »ker še ni drugega tira«
»Pa tudi zato, ker še ni drugega tira. Preprosto nemogoče je po obstoječem tiru prepeljati toliko vlakov. Zmogljivost tira je sedemdeset vlakov na dan. Mi jih v obdobjih, ko je potreba po vagonih velika, prepeljemo tudi sto. Več ne gre,« je dodal Mes. Ob dejstvu, da so v najbolj obremenjenih obdobjih zmogljivosti obstoječega tira že zasičene, pa naj bi bil ta do konca obremenjen prihodnje leto. Zato obstaja realna bojazen, da bi ob neizgradnji drugega tira v letih 2026–2055 Luka Koper izgubila med 210 in 240 milijonov ton tovora. Finančno ovrednoteno: zaradi preusmeritve tovora iz Kopra v sosednja pristanišča bi lahko prišlo do izpada dodane vrednosti med 2,7 in 3,4 milijarde evrov.
