Med zaposlenimi v Slovenskih železnicah (SŽ), ki se bodo upokojili letos ali prihodnje leto in ob tem prejeli izredno visoke odpravnine, je tudi ključni železniški sindikalist Silvo Berdajs. Ta včeraj na Dnevnikovo novinarsko vprašanje, kdaj bo sam izpolnil pogoje za upokojitev, ni odgovoril. Je pa to javno razkril članek v Delu izpred šestih let, ki temelji na pogovoru z Berdajsom: upokojitvene pogoje bo izpolnil leta 2019. Njegov kolega, delavski direktor Albert Pavlič, ki poleg Berdajsa prav tako velja za človeka z veliko moči v družbi, ni imel težav in je povedal, da bo upokojitvene pogoje izpolnil leta 2023.
Berdajs na leto zasluži okoli 78.000 evrov
Na SŽ se je Berdajs zaposlil leta 1981. Tedaj se je iz steklobrusilca prekvalificiral v strojnega mehanika in začel voziti vlake. Pred šestimi leti je znašala njegova osnovna bruto plača 5300 evrov. Njegove celoletne dohodke iz naslova plače so v SŽ nazadnje razkrili v letnem poročilu družbe za leto 2013; takrat je z delom v hčerinski družbi Vleka in tehnika Berdajs zaslužil 57.098 bruto oziroma 29.126 neto.
A poleg plače prejema še sejnine za nadzorni svet, ima pa tudi pogodbo s Sindikatom strojevodij Slovenije, kjer dobiva nadomestilo. Leta 2015 je iz naslova sejnin in nadzorstvenih funkcij prejel še dodatnih 21 tisočakov bruto oziroma slabih 16 tisočakov neto, medtem pa višina njegovega nadomestila, ki ga prejema kot sekretar sindikata, ni znana. Leta 2015 je tako z vsemi funkcijami zaslužil dobrih 78 tisočakov bruto ali približno 45 tisočakov neto. Za primerjavo, generalni direktor SŽ Dušan Mes je leta 2015 zaslužil 104.544 evrov bruto.
Visoke odpravnine za 1,3 odstotka zaposlenih
Spomnimo, poslovodstvo družbe je s sindikalisti in predstavniki zaposlenih v začetku meseca sklenilo dogovor, ki med drugim določa tudi višino odpravnin za vse tiste, ki bodo letos in prihodnje leto izpolnili pogoje za upokojitev. Tem bo družba SŽ izplačala odpravnino bodisi v višini 12 povprečnih plač v državi, to pomeni 20.251 evrov, bodisi odpravnino v višini 12 povprečnih plač v družbi oziroma v višini 12 povprečnih plač delavca. Kar koli od naštetega je pač za delavca bolje, so zapisali v dogovoru. Kot osnova se upošteva njegova najboljša plača, vključno z nadurami. »S tako višino odpravnine motiviramo ljudi, da se upokojijo, sicer nimajo tega interesa in se ne želijo upokojiti,« pojasnjuje Mes. »Družbi se to še vedno splača,« zatrjuje. A po drugi strani to pomeni, da bo zgolj Berdajsova upokojitev, če je njegova plača ostala nespremenjena, družbo stala 63.600 evrov.
Zakonsko določena odpravnina je sicer v višini dveh plač, kolektivna pogodba v SŽ določa odpravnino v višini treh. V družbi SŽ je sicer po njihovih podatkih okoli sto takšnih, ki bodo letos in prihodnje leto izpolnili pogoje za upokojitev. To pa pomeni, da je družba, ki trenutno zaposluje 7500 oseb, v omenjeni velikodušni dogovor s predstavniki sindikatov in z zaposlenimi, s katerim naj bi po lastnih besedah pospešili upokojevanje in zmanjšali število zaposlenih, člen o odpravninah vključila zaradi natanko 1,3 odstotka svojih delavcev. Vse upokojitve, upoštevajoč dogovorjeno odpravnino, bodo družbo, če upoštevamo zanjo daleč najugodnejši scenarij, stale več kot dva milijona evrov.
Njegova moč izhaja iz njegove sindikalne funkcije
Berdajs je sicer v javnosti že desetletja izpostavljen kot človek, ki ima v družbi večjo moč kot generalni direktor. Sam je to večkrat zanikal in izjave o svoji moči pripisal bujni (novinarski) domišljiji. Berdajs sicer ni član poslovodstva družbe. Že od leta 1995 je predsednik sveta delavcev kapitalsko povezanih družb SŽ – organa, ki združuje predstavnike zaposlenih iz vseh družb železničarskega poslovnega sistema. Poleg tega je tudi član nadzornega sveta iz vrst zaposlenih. Njegova moč pa izhaja predvsem iz sindikalne funkcije. Že od ustanovitve leta 1989 je generalni sekretar Sindikata strojevodij Slovenije, sicer najvplivnejšega izmed osmih reprezentativnih sindikatov na Slovenskih železnicah, ki šteje okoli 1600 članov. »Je pa res, da si v obdobju od leta 1988, če delaš to, kar delam kot sekretar sindikata strojevodij in kot predsednik sveta delavcev SŽ od leta 1995 dalje, pač nabereš izkušnje. Te izkušnje so dobra podlaga za pogovore z vodstvom, ko gre za zastopanje zaposlenih. Moč imamo, toda ta, kot sem že dejal, izhaja iz množičnega članstva zaposlenih v sindikatih,« je Berdajs, sicer tudi član SDS, pred slabimi šestimi leti povedal v pogovoru za Delo.
