Ob velikih prireditvah se praviloma bohoti predvsem blišč največjih dogodkov, ki pišejo svetovno zgodovino. Poti do blišča so dolge, na njih ni veliko demokracije. Predstavljamo zgodbo, kako sta dva Slovenca od blizu doživljala spreminjanje oaze Ria, kot se je izrazila Milena Šmit, med letoma 2010 in 2015 slovenska veleposlanica v Braziliji, v olimpijski park, o katerem trenutno poroča desettisoče novinarjev z vsega sveta. Na površini olimpijskega parka se je nekoč razprostiral letalski klub, na njej je pred štirimi leti v okviru projekta Green Light World Flight na poti okrog sveta pristal slovenski pilot Matevž Lenarčič.
»Nikoli ne bom pozabila, kako so pred štirimi leti Brazilci vzljubili Matevža Lenarčiča. Predstavljali so ga kot pilota, biologa, varstvenika narave,« se leta 2012 spominja Milena Šmit. Prva veleposlanica Slovenije v Braziliji je podoživela nekdanjo zeleno oazo Ria, ki so jo imeli prebivalci še posebej radi. »V njo so se zatekali, ko so se želeli v družbi najbližjih umakniti iz središča in se nadihati boljšega zraka. V zeleni oazi je bil letalski klub z dvema hangarjema,« se svojih brazilskih dni spominja nekdanja veleposlanica, ki jo je lani na tem mestu zamenjal Alain Brian Bergant. V nadaljevanju so jo prevzela čustva. »Spominjam se, kako se je velika skupina ljudi bojevala, da bi Rio obdržal to zeleno oazo. Najboljši biologi z vsega sveta so pojasnjevali, kako pomemben je z ekološkega vidika obstoj tega dela velemesta. A niso imeli možnosti,« pravi. »Bila sem razočarana. Sočustvovala sem s prizadetimi ljudmi. Tri različne generacije družin so se tu družile za konec tedna, zdaj pa gledajo bele slone, kot so domačini poimenovali nove stolpnice.«
Matevž Lenarčič se spominja enkratnih ljudi
Matevž Lenarčič zmiguje z glavo ob spremljanju, kako se šport utaplja v svetovnem biznisu in naložbah. Pravi, da imamo tudi v Sloveniji primer, kako lahko praktično čez noč izgine kakšen letalski klub, za katerega so se bojevale generacije ljudi. Navzven sicer deluje, da mu takšne stvari ne pridejo do živega, a ko spregovori, daje občutek, da se ga brazilska zgodba dotika, saj ima na polet okoli sveta z ultra lahkim Pipistrelovim letalom izpred štirih let nepozabne spomine. Ti so vezani tudi na topel sprejem, ki ga je bil deležen v najbolj znanem brazilskem mestu. »Vse zgodbe sicer nisem doživel tako od blizu kot Milena Šmit. Spominjam pa se enkratnih ljudi in njihove topline. Verjamem, da so ti ljudje izžarevali posebno energijo tudi zaradi tradicije številnih generacij,« se brazilskih dni spominja Matevž Lenarčič. »Očitno je pohlep ljudi premagal vse drugo. Kot že ničkolikokrat doslej. Dimenzije so različne, princip je podoben.«
Lenarčič pravi, da ga same olimpijske igre z rezultatskega stališča ne zanimajo. »Tudi če bi mi nekdo plačal, da se jih udeležim, se jih verjetno ne bi. S športniki sicer simpatiziram, po drugi strani pa so le del biznisa. Na podlagi velikih športnih prireditev se dela kolektivna škoda razvoja. Samo poglejte, koliko milijard evrov so v olimpijske igre vložili Rusi, zdaj pa tamkajšnji objekti propadajo. Verjamem, da bo podobno tudi v Riu. Ne glede na vse skupaj pa bo nekdo dobro zaslužil,« zaključuje Lenarčič.
Organizatorji niso bili navdušeni nad našim poizvedovanjem
Ko smo v prostorih glavnega medijskega središča v Riu de Janeiru poizvedovali okrog nesrečnega letališča, nad našim načrtom niso bili navdušeni. Ker smo vztrajali, smo prišli v stik z dvema prijaznima domačinkama zrelih let, ki sta v času iger zadolženi za komunikacijo z mediji. Ena od njiju je bila Fabiola Bemfeito. Dejala je, da ni nikoli slišala, da je bil na območju olimpijskega parka nekdaj letalski klub.
Ko smo ji pokazali posnetek na spletu, kako Matevž Lenarčič s Pipistrelovim letalom pristaja na rtu ob jezeru Jacarepagua, kjer se zdaj bohoti olimpijski park s številnimi novimi stadioni, sta bili začudeni. Začutili sta kruto ozadje olimpijskih iger, ki pa ga kot domačinki bržčas dobro poznata. Na twitterju se Fabiola Bemfeito predstavlja kot novinarka in pisateljica potopisov. Težko je torej verjeti, da ne pozna zgodbe, ob kateri se trga srce Mileni Šmit in Matevžu Lenarčiču. In tisočim drugim.
