Kako težko je bilo najprej skrčiti seznam igralcev z 19 na 17, nato določiti še dva, ki ne bosta bivala v olimpijski vasi in izbrati 14 igralcev za prvo tekmo turnirja?

Zelo. Cel mesec sem se pripravljal na krčenje seznama, a ko sem moral sprejeti odločitev, nanjo nisem bil pripravljen. To so bili tako težki dnevi, da najraje ne bi bil v Sloveniji. Če bi bilo možno, bi jaz ostal doma in bi vsi šli na olimpijske igre, a to žal ni mogoče, ker moram kot selektor biti na turnirju. Da sta doma ostala Gašper Marguč in Sebastian Skube, so odločale malenkosti. Prednost so dobili tisti, ki so univerzalni in lahko igrajo na več mestih. Nik Henigman je postal olimpijec, ker spada med najboljše tri mlade igralcev v Evropi in s tem prihodnost slovenskega rokometa. Odločal sem še po trenerskem občutku.

Z olimpijskimi igrami imate obilo izkušenj. Dve kolajni, zlato in bronasto, ste osvojili kot reprezentant Jugoslavije. Kot selektor ste reprezentanco tudi že vodili na olimpijskem turnirju.

To so izkušnje, ki so mi v veliko pomoč pri vodenju Slovenije v Riu. Poznam način, kako prenesti na igralce tisto, kar sem na olimpijskem turnirju doživljal kot igralec. Vem, kaj je na takšnem dogodku pomembno in kaj ne. Najpomembnejša je osredotočenost na tisto, zakaj smo mi sploh prišli v Rio.

Igralci so vajeni bivanja v hotelih, tokrat so v olimpijski vasi, kjer so zakonitosti delovanja drugačne.

V olimpijski vasi jih ne moreš imeti pod takšno kontrolo, kot je to v hotelu. Pozabiti morajo, da se lahko srečajo z zvezdniki svetovnega športa, kot so Gasol, Đoković, Bolt... Če bomo tekali za njimi, da se z njimi fotografiramo, bo to tek, s katerim se bomo oddaljevali od kolajn. Fantje se morajo zavedati, da smo resna reprezentanca s točno določenim tekmovalnim ciljem.

Kakšen je ta cilj?

Visok. Polfinale in s tem boj za kolajne. Olimpijske igre so le en korak na poti, da si slovenski rokomet izbojuje pomemben položaj v Evropi. Slovenija mora postati velika reprezentanca, ki bo vselej vsaj blizu kolajnam na velikih tekmovanjih, ali pa jih bo osvajala.

Kakšno Slovenijo bomo gledali na olimpijskem turnirju?

Boljšo in še tršo za tekmece, kot je bila na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre in dveh kvalifikacijskih tekmah z Norveško za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Na svetu ni več reprezentance, ki bi bila proti nam favorit. Strokovnjaki lahko trdijo drugače, jaz pa kot trener čutim, da so na začetku tekme možnosti najmanj 50:50. Ekipa, ki ne verjame v svoje sposobnosti, naj sploh ne pride na turnir.

Katere bodo odlike Slovenije?

Le malokatera reprezentanca je tako kreativna in ima tehnično tako izobražene igralce. Ko je tekmec kakovosten v strelu, imamo mi tehniko. Če ima tekmec dobro obrambo, imamo mi pogum in predrznost. Vedno imamo element, s katerim smo konkurenčni. Pomembna je tudi sreča, a nanjo se nikoli ne moreš zanesti. Pomoč Fortune si zaslužimo vsi, ki delamo tukaj, in tisti, ki nas bodo gledali doma po televiziji. Slovenija je športna država in si zasluži velike rezultate.

Kako ste se pripravili na tekmece v kvalifikacijski skupini B: Egipt, Brazilija, Švedska, Nemčija in Poljska?

Šli bomo od tekme do tekme. Največ pozornosti sem posvetil prvima dvema tekmama z Egiptom in Brazilijo, ki sta za nas najpomembnejši. Če osvojimo štiri točke, bomo zelo blizu uvrstitvi v četrtfinale. Ostale tri reprezentance bomo spoznali na tekmah na turnirju in jih analizirali.

Prvi tekmec bo jutri zvečer Egipt.

Prvak Afrike, država, iz katere prihaja predsednik svetovne rokometne zveze, zato ima vedno majhno pomoč in naklonjenost sodnikov. A tudi pomoč sodnikov jim ne bo pomagala, če bomo mi dobro začeli olimpijske igre. Egipt je afriški prvak, vedno se obnaša kot velika reprezentanca, tudi prepotentno. V Evropi priznavajo le Francoze, Nemce, Špance in Hrvate. Vsi, ki so v naši skupini, Slovenijo v rokometu jemljejo kot majhno in nepomembno državo. Prepričan sem, da smo močnejši in boljši od Egipta. Afriškega podprvaka Tunizijo smo nadigrali na dveh prijateljskih tekmah v Sloveniji. Prva tekma na turnirju je vedno najtežja. Pričakujem, da bo Slovenija potrdila, da je zasluženo na turnirju. Navsezadnje je na poti do Ria izločila velesilo Španijo, kar pomeni, da Egipt ne bi smel predstavljati prevelike težave, a ga ne bomo podcenjevali.

V katerih elementih igre je Egipt najmočnejši?

Je dovolj kakovostna ekipa, da bo zagrenila življenje favoritom. Upam, da to ne bo Slovenija. Agresivnost in bojevitost sta že zgodovinsko na meji fanatizma. Ne predajajo se, bojujejo se do konca, imajo nekaj igralcev, ki so zelo iskani v Evropi.

Kaj je bil glavni namen tekme z Dansko?

Ujeti olimpijski ritem in priprava na Švede. Danci so resen kandidat za kolajno. Izid ni bil pomemben, a vsaka zmaga je dobrodošla. Ko sem se srečal s Hansom, enem najboljših igralcev na svetu, sem mu dejal, da bo tekma prijateljska, a mi je odvrnil, da je z menoj težko igrati le prijateljsko tekmo. Najpomembneje je, da smo spoznali, da se nikogar ne bojimo.

Kaj ste skrivali, da je bila tekma z Danci za zaprtimi vrati?

Vse tekme so bile zaprte. Tukaj je veliko ekip in trenerjev, ki bi gledali tekmece. Tudi nam niso dovolili, da bi gledali druge, pa jim tudi mi nismo dovolili.