Prvega ne pozabiš nikoli in Milos Raonic ga nikoli ne bo. Prvega finala na turnirjih za veliki slam. Ker je moral preskočiti zelo visoko oviro, ki sliši na ime Roger Federer, je bilo veselje po zmagi (6:3, 6:7 (3), 4:6, 7:5, 6:3) še toliko bolj prešerno. Švicar je imel namreč priložnost, da na sveti travi slavi še osmič v karieri in postane prvi, ki mu je to uspelo.
Kanadčan pa je seveda pisal zgodovino. Leta 1997 se je Greg Rusedski v New Yorku nazadnje prebil do finala, a kljub temu, da se mu po žilah pretaka kanadska kri, je tedaj branil barve kraljevine Velike Britanije. Z njegovo zgodbo ima veliko skupnega tudi skorajda dva metra visoki izjemni server. Rodil se je namreč v Titogradu v nekdanji Jugoslaviji, kanadsko državljanstvo pa dobil, ko je skupaj s starši pri vsega treh letih zaradi grozeče vojne zamenjal domovino. »V tretjem in četrtem nizu sem imel ogromno težav, toda boril sem se naprej. Ko se mi je ponudila manjša priložnost, sem jo zagrabil z obema rokama. Toda dela še nisem dokončal. Tukaj sem zato, da zmagam tudi v finalu,« je navijač nogometašev Barcelone napovedal, po kaj je prišel v London.
Njegova teniška zgodba je krenila v pravo smer, ko se je leta 2011 v Avstraliji kot kvalifikant prebil do osmine finala. »Zvezda je rojena. Prihaja tenisač nove generacije,« so mu bili naklonjeni mediji. In le tri tedne je potreboval, da je na svetovni lestvici s 152. skočil na 37. mesto. Maja lani je bil že številka štiri. »Devet let zapored sem treniral dvakrat na dan. Z željo, da grem nekoč po stopinjah Peta Samprasa,« je tedaj dejal in priznal, da je snemal vse njegove dvoboje in si jih tudi po večkrat ogledal. Kar se mu trenutno dogaja, zato ni naključje. Tako in tako sodi med tri najboljše serverje moderne dobe, saj dobi kar 91 odstotkov vseh iger na svoj servis. Toda manjkala je pika na i. »Prvi teden mi je vseskozi govoril, da je najpomembnejše, da moja igra postane bolj agresivna in tekmecu niti eno točko ne dam dihati. Veliko mi pomeni že njegova prisotnost ob igrišču,« velik človekoljub pravi o svojem novem trenerju Johnu McEnroeju, sicer že osmem po vrsti od leta 2006, ko je uradno postal profesionalec. Američan želi z Raonicem narediti nekaj podobnega, kot je Boris Becker z Đokovićem ali Ivan Lendl z Murrayjem – niso pomembni zgolj tehnični nasveti, temveč zmagovalna miselnost. »S takšnim servisom povzroča težave prav vsem v teniški karavani,« je prepričan 57-letni legendarni tenisač, ki je odločilni da za sodelovanje dahnil pred mesecem dni, ko se je začela sezona turnirjev na travi.
Čeprav Raonic na igrišču tudi zavoljo močnega servisa deluje brutalno, pa ima zasebno dobro srce. Skozi šport poskuša pomagati otrokom iz revnih družin, da bi nekoč imeli svetlo prihodnost. V ta namen je leta 2012 ustanovil tudi fundacijo. V prostem času pa rad obiskuje umetnostne galerije.
