Manj ali več EU, manj ali več Nata?

Ko spremljam, kakšno stanje imamo danes, kaj je nam državljanom ostalo od temeljnih vrednot, ki naj bi nam jih zagotavljala EU in Nato, z grenkobo spoznavam, da je čas naivnosti dokončno minil. To nam dokazuje vedenje EU ob begunski krizi, kjer s(m)o povozili ravno človeško dostojanstvo, svobodo, demokracijo in še pravni red. Če pogledamo, kako je EU sploh nastala, se takemu vedenju ne moremo preveč čuditi. EU je namreč nastala kot trgovinska unija dveh držav, Francije in Nemčije, šlo pa je za proizvodnjo jekla. In to je bil neke vrste sporazum velikih podjetij o pravilih vedenja, ravno tako kot zdaj v popolni tajnosti potekajo pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu, imenovanem TTIP. In kadar gre za posle, je kapitalu, skoncentriranemu v multinacionalkah, malo mar za temeljne vrednote. Ob pogledu na vrstni red sprejemanja držav v EU je bil očiten interes kapitala. Prednost so imele države z večjim številom prebivalcev, kot so recimo Španija, Italija in Portugalska, v naslednjih etapah pa Poljska in sosednje države. Te so bile pač zanimiv trg za interese multinacionalk.

Podoben princip sprejemanja držav je imel tudi Nato. Vplivne države, kot so ZDA, Francija in Nemčija, so tudi velike proizvajalke in izvoznice orožja. Članarina naj bi bila dva odstotka BDP, namenjena za nakupe orožja v podjetjih, ki so v teh državah, saj je šest od desetih največjih proizvajalcev orožja nameščenih v ZDA, dva pa sta iz EU.

Slovenija po merilih Nata ni »pridna« članica, saj za orožje namesto dveh namenja manj kot pol odstotka BDP. In pomočnik generalnega sekretarja Nata nas je prišel oštet, da tako ne gre več. V intervjuju v Dnevniku nas hoče celo zavajati, da Natu ni do hladne vojne. To seveda ne drži, multinacionalkam, ki proizvajajo orožje, hladna vojna močno ustreza. Smisel postavljanja protiraketnega sistema v Romuniji in govorjenja, da to ni uperjeno proti Rusiji, je prodaja zalog tehnološko zastarelih protiraketnih sistemov članicam te povezave, da lahko vplačajo članarino.

Bliža se čas, ko naj bi Britanci na referendumu odločili, ali bodo ostali v EU. Ob nagovarjanju britanskih volilcev evropski politiki nagovarjajo tudi druge državljane, da je EU nekaj sijajnega, da moramo vsi prispevati k temu, da EU izplava iz krize. Tudi sam sem tako mislil. A od teh politikov ni prav nobenega znaka, da mislijo iskreno, saj se še naprej tajno pogajajo o TTIP in podobnih sporazumih, ki so po vseh razkritjih škodljivi za državljane EU in koristni samo za interese multinacionalk. Od globalizacije imajo že tako največje koristi prav multinacionalke iz ZDA in EU, želja pa je izpred korita izriniti druge akterje, kot so recimo Kitajci.

Ob begunski krizi smo doživeli razpad vseh vrednot in bedo evropskih institucij. Tako kot se je dogajalo v Grčiji, kjer smo za pogoltnosti bankirjev v Nemčiji in Franciji plačali vsi davkoplačevalci EU. In ob tem uničili Grčijo. Glede na veliko slabih znakov, ki prihajajo iz EU, skoraj nobenega dobrega se ne spomnim, sem se spremenil v evroskeptika, ki razmišlja, da je bolje manj EU.

Kar zadevo Nato in kolektivno varnost, razmišljam podobno. Nato se je ob razpadu Sovjetske zveze in s tem povezanim koncem hladne vojne popolnoma izgubil. Kar zadeva Slovenijo v njem, je vrhovni poveljnik nepremišljeno javno razkril, da je naša vojska na psu. Tudi z njegovo asistenco v času, ko je bil predsednik vlade. Sam se sprašujem, kakšno motivacijo bi imelo približno 5000 slabo plačanih vojakov z življenjem braniti domovino. Zato se zavzemam za ponovno vzpostavitev naborniškega sistema po švicarskem vzorcu. Tudi na tem področju razmišljam, da je manj Nata boljše in varneje za Slovenijo. To je dokazala tudi k sreči kratka vojna za Slovenijo.

In Slovenija? Imamo predsednika vlade, ki je hladnokrvno izjavil, da bodo sporazumi o TTIP in Natu stvar širše obravnave javnosti, vedoč, da 90. člen ustave RS določa, da podpisani mednarodni sporazumi ne morejo biti predmet potrjevanja na referendumu. Imamo pa tudi predsednika države, ki bi bil rad na klovnovski način všečen tako evrofilom kot evroskeptikom. Zato si po mojem mnenju ne zaslužita zaupanja državljanov EU v Sloveniji.

In moj sklep: čim manj EU in še manj Nata. Kot pravi stara ljudska modrost: »Uzdaj se u se i u svoje kljuse.«