Če pomislimo na vino slovenske Istre, se spomnimo na refošk in malvazijo. Če pa pomislimo na vino hrvaške Istre, smo v zadregi, saj bi morali poleg malvazije imenovati še rdeče vino, ki pa ga ne smemo, saj bi s tem užalili kraške vinogradnike. Hrvaška Istra ima še eno vino, ki je tradicionalno za tiste kraje, a je veliko manj razvpito kot malvazija in teran. Muškat. Muškat je največja istrska vinska skrivnost. Na muškat so Istrani tako ponosni, da so eno od sort – momjanski muškat – celo zaščitili v Evropski uniji.
Ne le vino za ženske
Muškat je vino, ki ga mnogi opisujejo kot žensko vino. Predvsem zaradi vonja, ki je omamno cvetličen, pa tudi zaradi okusa, ki je navadno sladkast, to pa naj bi bilo všeč ženskam. »Nisem ženska, a imam vseeno rad muškat,« je na predstavitvi muškatov na nedavnem sejmu istrskega vina Vinistra dejal Gianfranco Kozlović, predsednik zadruge Vino Mommilianum in lastnik ene najimpresivnejših vinskih kleti v Istri. In res, ko spoznate raznolikost istrskih muškatov, vam bo jasno, da to ni le vino za ženske. V hrvaški Istri poleg že omenjenega momjanskega muškata gojijo beli in rumeni muškat pa tudi muškat ruža, avtohtono sorto, značilno za okolico Poreča, iz katerega pridobivajo neverjetno sladko vino z vonjem vrtnic. Tako je istrski muškat lahko vse od suhega aperitiva do gostega sladkega deserta.
Prav suhi muškati so verjetno največje istrsko presenečenje. Denimo beli suhi muškat san pellegrin vinske kleti Degrassi. Iz vinogradov v okolici Buj prihaja prijetno sveže vino, ki je lahko brez težav aperitiv ali pa spremljevalec ribjih predjedi. Podobno vino je momjanski muškat, če je narejen v suhi varianti. Vino secco kleti Kabola ima še bolj izrazito muškatno cvetlično aromo, a kljub temu presenetljivo suho svežino. Marino Markežić, lastnik družinske vinske kleti Kabola, meni, da je to popolno poletno vino, ki sodi k ribi ali pa le v kozarec za uživanje.
Sladka vrtnica in jagoda
Seveda pa je muškat bolj znan po svojih sladkih variantah. Teh je v Istri veliko, njihova sladkost pa se razlikuje glede na vrsto tal in mikroklimo, kjer raste muškat. Med najbolj nenavadnimi je že omenjeni momjanski muškat, kot se imenuje sorta muškata, ki raste v okolici Momjana, na okoli 400 metrih višine. Sprva so mislili, da je to avtohtona istrska sorta, a se je izkazalo, da je v resnici le variacija znotraj sorte belega muškata. Sedaj ga gojijo le na okoli 15 hektarjih, pričakujejo pa, da ga bodo v prihodnosti gojili na okoli 50 hektarjih.
Ko pa smo že pri sladkih muškatih, tu Istra preseneti z barvo in okusom. Suhi muškat ruža rossella vinske kleti Polleti iz Višnjana je denimo češnjevo rdeče barve, a presenetljivo svežega okusa. Lastnik kleti Peter Poletti je dejal, da raje prideluje suha vina, ker po njih ni glavobola, kar pa je pri muškatu zelo delikatno: »Priznam, da mi je lanski letnik s sladkorji pobegnil in je že skoraj polsladek.« Kljub temu svoj muškat, ki ima izrazito jagodno cvetlico, najraje pije poleg krožnika gosjih jeter, ker pa ni preveč sladek, se ga lahko pije tudi samega, in to več kot le en kozarec.
Na koncu palete okusov istrskih muškatov sta muškat ruža agrolagune iz Poreča in momjanski muškat san salvatore vinske kleti Benvenutti. Prvi navdušuje z aromo češnje in vrtnice, Benvenuttijev momjanski muškat, narejen iz suhih jagod, pa z jantarjevo barvo in neverjetnim bouquetom suhih fig ter je kot slaščica popoln zaključek obeda.
