V zadnjem obdobju črpanja evropskega denarja 2007–2013 so bolj ali manj uspešno svoj lonček pristavljale tudi slovenske občine. Upravičene so bile do 1,57 milijarde evropskih sredstev oziroma približno 40 odstotkov vseh sredstev, ki jih je Evropa v tem obdobju namenila Sloveniji. Po sprva klavrnem črpanju so občine v zadnjih dveh letih vendarle pohitele z naložbami.
Peter Bajec z ministrstva za finance je pojasnil, da je občinam do konca preteklega meseca uspelo počrpati 79 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, kar pa je še vedno manj od drugih upravičencev. Skupni delež pridobljenega evropskega denarja namreč znaša 84,1 odstotka. Občine letos končujejo zadnje projekte tega obdobja in v proračunih pričakujejo še približno 300 milijonov evrov evropski prilivov. Na koncu so bile vendarle tudi rešiteljice večine od 100 milijonov evrov evropskega denarja, ki ga je država med upravičence razdelila šele letos, ko je opustila nekaj večjih naložb v regijske centre za ravnanje z odpadki, drugi tir in gradnjo novega potniškega terminala na brniškem letališču.
Rekorderke so majhne občine
V povprečju je vsaka občina med letoma 2007 in 2014 prejela 5,3 milijona evrov ali 543 evrov evropskih sredstev na prebivalca. A povprečje je daleč od realnosti. Nekaterim je uspelo dobiti sorazmerno veliko, šestim občinam pa po podatkih njihovih zaključnih računov, ki jih zbira ministrstvo za finance, niti evra. V absolutnih zneskih so zmagovalke mestne občine, med prvimi petimi občinami na lestvici sta presenetljivo tudi občini Grad in Krško.
Slika se obrne, ko preračunamo, kolikšen delež predstavljajo evropska sredstva v proračunih posameznih občin. V ospredje pridejo majhne občine z obrobja države s komaj nekaj tisoč prebivalci in šibkimi proračuni. To ni nikakršno presenečenje, saj so sredstva iz kohezijskega in strukturnih skladov pretežno namenjena izenačevanju ekonomskih in socialnih neskladij.
Med rekorderje po deležu evropskih sredstev med vsemi prihodki sodijo občine Grad, Velika Polana, Mokronog - Trebelno in Kostel. V občini Grad z 2192 prebivalci so v tem obdobju skoraj polovico vseh občinskih prihodkov prejeli iz Evrope. A pri tem je treba biti pazljiv – občina je nosilka 18 milijonov evrov vrednega projekta oskrbe z vodo za območje Pomurja, v katerem sodeluje 11 občin. To pa pomeni, da vsi milijoni ne bodo ostali v Gradu. Podobno velja za občino Mokronog - Trebelno. Med devetimi uspešnimi kandidaturami ji je največ prinesel projekt gradnje širokopasovnega omrežja, ki ga občina gradi skupaj s še šestimi občinami.
Kostel: 710 prebivalcev in 4 evropski milijoni
Če gledamo zgolj na uspešnost ene občine, realnejšo sliko pokažeta Velika Polana in Kostel. V Veliki Polani so z vsega 1429 prebivalci dokončali 15 evropskih naložb. Največ sredstev so dobili za projekt Dežela štorkelj, obnovili so vodovode, domačijo Miška Kranjca, uredili kanalizacije, kolesarske steze in še kaj. V Kostelu s 710 prebivalci so s štirimi evropskimi milijoni zgradili podjetniški inkubator, vodovod, energetsko sanirali osnovno šolo in prenovili javno razsvetljavo.
Med večjimi kraji sta primer dobre prakse Metlika in Krško. V Metliki so počrpali 14,7 milijona evrov, kar na prebivalca znese 4540 evrov. Z evropskimi sredstvi so napolnili petino proračuna. Uspelo jim je zgraditi več cest, kanalizacij, čistilnih naprav, do občanov pripeljati pitno vodo, energetsko sanirati osnovno šolo in zdravstveni dom ter zgraditi vrtec. V precej večjem Krškem so po vsoti počrpanega denarja na tretjem mestu, takoj za mestnima občinama Ljubljana in Koper. Uspešni so bili pri 90 odstotkih vseh oddanih vlog. Ključni dejavnik uspešnega kandidiranja in nato črpanja so bili po mnenju občine dobro in pravočasno pripravljeni projekti. Opozarjajo pa, da so pri večini naleteli na preveč administrativnih ovir ministrstev ter nedorečena in spremenjena pravila med samim programskim obdobjem.
Osrednjeslovensko razočaranje
Na drugem koncu lestvice uspešnosti se znajdejo tudi občine, ki v tem obdobju pri lovu na evropski denar niso bile uspešne. Brez omembe vrednega ulova so ostale občine Vransko, Velike Lašče, Komenda, Trzin, Log - Dragomer in Kuzma. Če izvzamemo mestne občine, so se na splošno najslabše izkazale občine iz osrednje Slovenije. Evropska sredstva v občinah Mengeš, Kamnik in Domžale predstavljajo manj kot odstotek prihodkov, pod slovensko povprečje sedmih odstotkov sta se uvrstila tudi Vrhnika in Logatec. »Kandidirali smo na mnogo različnih razpisih, in sicer z več kot štiriindvajsetimi projekti, uspešni smo bili pri desetih. Ob tem poudarjamo, da so bile vse vloge popolne in oddane pravočasno,« je pojasnil župan občine Domžale Toni Dragar. Konkurenčnost jim je zniževal nizek indeks razvojne ogroženosti, župan Dragar pa je poleg drugih ovir izpostavil še enega najbolj nenormalnih pogojev, in sicer da je pri nekaterih razpisih štel vrstni red, bolje rečeno sekunda oddaje vloge. »Niso pa šteli kakovost projekta, razvoj občine ter dodana vrednost za okolje, ljudi in občino kot tako. Tak primer je bil denimo pri oddaji vloge za projekt Vrtec Krtina. Vloga je bila popolna, bila pa je 'prepozna',« je pojasnil Dragar.
Podobno izkušnjo ima občina Trzin, ki je s faktorjem razvitosti 1,53 daleč na prvem mestu med vsemi občinami v Sloveniji. »To nas po drugi strani postavlja na zadnje mesto pri upravičenosti do kandidiranja in črpanja kohezijskih in tudi državnih sredstev. Ne glede na to smo se vsa leta prijavljali na razpise, kjer smo bili delno uspešni,« je povedal župan Trzina Peter Ložar.
Slika bo realnejša leta 2020
V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so pojasnili, da je razlogov za neenakomerno razdelitev denarja veliko. V boju za evropski denar so odločale pripravljenost projektov, upravna sposobnost upravičencev do postavljenih meril ter prioritete na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na končno vsoto v občinski mošnji je vplivalo tudi to, ali je občina za sredstva kandidirala sama ali pa je padla med upravičence projektov, ki jih je 'od zgoraj navzdol' vodila država.
Pri samostojnih kandidaturah je usodo krojil (tudi) indeks razvojne ogroženosti občine, kar je zagotovo vplivalo na sorazmerno manjšo dodelitev sredstev razvitejšim občinam. Od zgoraj navzdol pa se je denar večinoma delil na področju okoljske infrastrukture in energetike, kjer pa je kar nekaj okoljskih projektov zaradi pomanjkanja denarja v tem obdobju ostalo na seznamu čakajočih. Tako bodo denimo do večjih evropskih sredstev v novi perspektivi prišli tudi v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Moravčah in Trzinu. Slika črpanja evropskih sredstev naj bi bila tako po letu 2020 bolj uravnotežena.
