Do letošnjega leta je bilo pravnomočno odločeno že v 99,7 odstotka vseh zahtevkov za denacionalizacijo, ki so bili od leta 1992 vloženi pri upravni enoti Ljubljana. Nerešenih tako ostaja le še približno 20 zadev, med katerimi je kar nekaj pomembnih spomeniško zaščitenih stavb. Tudi Plečnikova polkrožna stavba ob Vilharjevi cesti, tako imenovano Baragovo semenišče oziroma Akademski kolegij. Denacionalizacijski postopek zanjo po 23 letih odločanja še vedno nima zaključka.
Vrtoglavi zneski za ogrevanje
Na zadnjo odločitev upravne enote, ki je bila najbolj naklonjena Mestni občini Ljubljana, sta se pritožili tako vlagateljica zahteve Nadškofija Ljubljana, ki želi vrnitev stavbe v naravi, kot Slovenska odškodninska družba (Sod), ki bi ji morala izplačati odškodnino v višini pet milijonov nekdanjih nemških mark. Ministrstvo za okolje in prostor je zato odločbo odpravilo in zadevo vrnilo nazaj na prvo stopnjo, kjer jo zdaj ministrstvo za kulturo rešuje že več kot štiri leta.
»Na vse zahteve se takoj odzovemo, saj želimo, da se zadeva čim prej reši. Postopek tudi stalno spremljamo, in, kakor smo sledili, je zadeva dve leti samo potovala iz okoljskega na kulturno ministrstvo,« je kritična Vika Potočnik, direktorica Pionirskega doma, ki deluje v stavbi že več kot pol stoletja. Poleg tega občinskega zavoda v eni najbolj nenavadnih stavb v Ljubljani domuje še Slovensko mladinsko gledališče, približno polovico zgradbe iz leta 1938 pa zaseda še Študentski dom Ljubljana.
Vsem tem zavodom je zaradi nerešenega denacionalizacijskega vprašanja oteženo delovanje, saj ne morejo izvesti večjih naložb, poleg tega je stavba, tako kot vsa Plečnikova dela, spomeniško zaščitena in so tudi manjši posegi podvrženi strogim pravilom zavoda za spomeniško varstvo. »V Festivalni dvorani bi morali nujno vgraditi prezračevalno napravo, potrebovali bi tudi dvigalo za dostop gibalno oviranih,« navaja Potočnikova in dodaja, da je stavba tudi energetsko in drugače zelo potratna. Strah jo je ogrevalne sezone, saj se takrat vzdrževalni stroški povečajo tudi za petkrat, pa tudi sicer jih veliko stane samo vzdrževanje, ki ga morajo kriti iz na vedno bolj neusmiljenem trgu pridobljenih sredstev.
Poleg tega nastopijo težave vsakič, ko hkrati potekata predstava v gledališču in ples v Festivalni dvorani, saj zvok vseeno potuje čez steno med njima. Potočnikova je tudi prepričana, da bi si oboji, ker dobro delajo, samo oni sprejmejo okoli 60.000 obiskovalcev na leto, zaslužili več prostora in da mora objekt ostati še naprej namenjen kulturi oziroma celotno nepozidano območje za Gospodarskim razstaviščem po njenih besedah kliče po tem, kar Ljubljana potrebuje.
Sod zamajal celotno zadevo
Če bi stavbo vrnili v naravi, ljubljanska mestna občina nima nadomestnih prostorov za nadaljevanje dejavnosti svojih dveh zavodov, izseliti bi se morali tudi študenti. A Nadškofija Ljubljana si vseeno najbolj želi tega scenarija, saj, kot so omenjali v preteklosti, bi radi v Baragovem semenišču uredili katoliško univerzo. Toda v vodstvu so se odločili, da zadeve ne bodo komentirali do njenega zaključka, zato ni znano, ali imajo že kakšne druge načrte.
Kdaj se bo denacionalizacija končno končala, pa niti približno ni mogoče napovedati. Še vedno je vse v rokah kulturnega ministrstva, kjer imajo že od leta 2011 nalogo preveriti, ali je bila Nadškofija Ljubljana upravičena leta 1992 vložiti zahtevo za denacionalizacijo tega premoženja. Po stališču Soda, ki je v postopku stranka z nasprotnim interesom od ljubljanske mestne občine, namreč Nadškofija Ljubljana sploh ni pravna naslednica, saj Škofijsko duhovno semenišče, katerega premoženje naj bi bilo podržavljeno, obstaja pod imenom Bogoslovno semenišče Ljubljana.
»O vprašanju naj bi se predvidoma odločilo do konca letošnjega leta. Če bi se izkazalo, da je Nadškofija upravičena do vložitev zahteve, se bo postopek lahko nadaljeval,« so nam odgovorili iz kulturnega ministrstva enako kot že pred dvema letoma. In če se izkaže, da Nadškofija Ljubljana ni upravičenka za vložitev zahteve, se bo zadeva po 23 letih odločanja končno zaključila – brez posledic za uporabnike stavbe. V nasprotnem primeru pa bo lahko upravičenka izbirala – ali sprejme nepremičnino v naravi ali pa se ji izplača odškodnina v obveznicah. Poleg tega bo lahko zahtevala odškodnino za leta, ko ni mogla uporabljati svojih prostorov, Mestna občina Ljubljana in država bi ji bili v tem primeru dolžni milijonsko najemnino za preteklih 23 let.
